Vlada je, še preden so kulturniki odvrgli oblačila, večino njihovih predlogov že uresničila

Minuli torek je v Ljubljani potekala druga Akcija za kulturo, s katero kulturniki opozarjajo na domnevno ignoranco Ministrstva za kulturo glede njihovih predlogov in slabo stanje, v katerem se je znašla slovenska kultura, še posebej v luči epidemije, v kateri je, po njihovem mnenju kulturna panoga med najbolj prizadetimi.

Ministrstvo za kulturo odgovarja, da so v protikoronskih paketih upoštevali potrebe kulturnikov, da ves čas zagotavljajo potrebno financiranje in da se s sproščanjem ukrepov lahko začne izvajati tudi kulturne dogodke.

Za marec, april in maj je vsem samozaposlenim v kulturi vlada nakazala 1.750 EUR ter jih oprostila plačevanja prispevkov. Zaposleni v kulturnih zavodih pa so na čakanju prejemali 80 % plače.

Hkrati podatki kažejo, da število kulturnikov pri nas raste kot gobe po dežju. O tem, kako je to mogoče, če pa je biti kulturnik tako hudo, razmišljamo v komentarju uredništva na koncu prispevka.

Nekaj sto kulturnikov se je v torek 2.6. zbralo na Prešernovem trgu, od koder so se po Trubarjevi ulici podali do stavbe Ministrstva za kulturo, kjer so se postavili v vrsto in pred vrata ministrstva odlagali svoje rekvizite.

Akcija za kulturo, že drugič

V prvi akciji prejšnji teden so na stekleno fasado ministrstva nalepili kopije apela Ministrstvu in klicaje, včeraj pa so pred vhodom v ministrstvo odložili pripomočke, ki jih uporabljajo za svoje umetniško ustvarjanje. Pred vhodom je nastal kup računalniških mišk, slikarskih palet, čopičev, barv za ustvarjanje, knjig lasulj, piščali in drugih rekvizitov.

Igralec Primož Bezjak se je slekel do spodnjega perila in na vrata ministrstva prilepil svoji obleko kot rekvizit za ustvarjanje v gledališču. S tem dejanjem je Bezjak pritegnil pozornost policistov, ki so ga legitimirali, ob vsesplošnem negodovanju ostalih protestnikov pa so se tudi kmalu umaknili. V podporo Bezjaku se je nato, ob vpitju "Policija represija"  slekla še igralka Katarina Stegnar.

Samo v Sloveniji, kultura😁 pic.twitter.com/srB027N3Up

— Uroš Leva 🇸🇮 (@LevaUros) June 2, 2020

Prva v koloni pred Ministrstvom za kulturo, docentka na Katedri za teorijo Akademije za likovno umetnost Univerze v Ljubljani, dr. Petja Grafenauer je ob tem povedala, da vlada sicer dobro razume, kaj ji skušajo dopovedati, vprašanje pa je, ali bo sprejela ustrezne ukrepe, ali pa »prevzela na svoja pleča to, da bo pustila, da se z umetnostjo in kulturo v tej državi zgodijo slabe stvari.«

O konkretnih zahtevah in predlogih se bomo s kulturniki pogovarjali v prihodnjem tednu, zaenkrat zgolj povzamimo, da pričakujejo dodatne spodbude za organizacijo dogodkov in umetniških predstavitev po epidemiji, spodbude nakupa kulturnih dobrin (po zgledu turističnih vavčerjev), mikrokredite samozaposlenim in posebne podpore živi kulturi, ki je imela v času pandemije največji izpad. Predlagajo pa tudi ustanovitev delovne skupine, kjer bi pri pripravi ukrepov sodelovali tudi samozaposleni v kulturi.

Ministrstvo vrača žogico

Na protest kulturnikov se je odzvala državna sekretarka na Ministrstvu za kulturo Ignacija Fridl Jarc, ki je v video-izjavi zavrnila očitke na njen račun. Izjavo v kateri naj bi kulturnike označila za neresne nergače je označila kot lažno, na kritiko o ne-odzivanju ministrstva pa odgovorila s podatkom, da je v dobrih 70 dneh od nastopa funkcije odgovorila že na preko 50 dopisov kulturnikov.

Na predlog Ministrstva za kulturo so vsi samozaposleni v kulturi za mesece marec, april in maj prejeli temeljni dohodek v višini 700 EUR za april in maj in 350 EUR za marec, s čimer je vsak samozaposleni v kulturi, ki v času epidemije ni mogel ustvarjati od države prejel dohodek v višini 1750 EUR. Prav tako so bili vsi samozaposleni kulturni delavci deležni tudi oprostitve plačevanja prispevkov za socialno varnost.

Večini samozaposlenim v kulturi (66 %) jih tudi sicer že plačuje država, ta ukrep pa ostaja nespremenjen tudi po koncu epidemije. Zaposleni v javnih zavodih so bili v času epidemije upravičeni do 80 % nadomestila plače za čakanje na delo, javni zavodi pa so prejemali tudi vsa sredstva, ki jim po pogodbah pripadajo, tako za plače, kot za program (kljub temu, da mnogi programa med epidemijo niso izvajali).

S sproščanjem ukrepov za omejevanje epidemije pa so možnosti kulturnega ustvarjanja znova odprte, ministrstvo pa zagotavlja tudi nadaljevanje financiranja vsega izvedenega programa, s čimer se stanje v kulturi praktično vrača v stanje pred epidemijo.

Zavrača tudi očitek, da pri pripravi ukrepov protikoronskih paketov niso sodelovali s kulturniki. Upoštevanje njihovih predlogov so priznali tudi v društvu Asociacija, ki je sodelovalo pri sestavljanju ukrepov. K dialogu kulturnike zdaj poziva Ministrstvo za kulturo.

Za prispevke samozaposlenih v kulturi letno skoraj 10 milijonov evrov

V Sloveniji je po podatkih ministrstva za kulturo registriranih samozaposlenih v kulturi 3.356, od česar jih je 2.414 upravičenih do plačila socialnih prispevkov s strani države, saj naj bi imeli "izjemne dosežke" na področju kulture (leta 2017 jih je bilo 1.933). 175-tim ta pravica miruje, ker z dohodki presegajo cenzus upravičenosti, ki znaša nekaj manj kot 20.000 EUR letnih dohodkov.

Država na letni ravni razdeli okrog 150.000 evrov za delovne štipendije kulturnikom (znesek se je v zadnjih letih dvignil z okrog 100.000 evrov na leto). Skupaj z nadomestili za čas zadržanosti od dela zaradi bolezni, za štipendije in prispevke za kulturnike je država v letu 2019 namenila 9,5 milijona evrov, številka pa je iz leta v leto višja. Za leto 2020 pričakujejo, da bo znesek znašal okrog 9,7 milijona evrov.

Leta 2016 je ta znesek znašal 7,5 milijona evrov, leta 2014 6 milijonov evrov, leta 2000 pa »le« nekaj več kot 2 milijona evrov.



Tudi po poročilu Evropske komisije se Slovenija uvršča na 9. mesto med državami Unije, glede na delež BDP, ki ga nameni za kulturo. Delež je v letih 2014-2017 znašal približno 0,7% BDP, kar je bistveno več od EU povprečja, ki znaša približno 0,4%. V zadnjih letih pa se je višina sredstev za kulturo še povečevala. Lani je slovenski proračun za kulturo namenil 200 milijonov evrov, kar je približno 2% celotnega državnega proračuna.