Vlada in univerze se strinjajo, da so spremembe pri razpisih za študij potrebne

Uredništvo
Zajem slike: https://www.facebook.com/sdm.si
POSLUŠAJ ČLANEK
Pretekle dni je mnogo medijskega hrupa povzročilo dejstvo, da vlada v nasprotju z dozdajšnjo prakso ni takoj in rutinsko podala soglasja k razpisu za vpis v visokošolske programe.

To temo je vlada danes obravnavala na redni seji, a še ni sprejela dokončne odločitve o soglasju k vpisu na fakultete. Premier Janša se je popoldne sestal s predstavniki univerz, samostojnih visokošolskih zavodov in gospodarskih zbornic ter združenj.

Janša jim je sporočil, da bo vlada predlog za potrditev soglasja poslala čimprej naprej, a da v razpisih vidi eno sliko, drugo pa na samem terenu. Rektorji univerz so bili sicer kritični do ravnanja vlade, a v svojih razpravah so izpostavljali enake probleme kot vlada.

Vlada bi o razpisu za vpis v študijskem letu 2021/2022 morala odločati že prejšnji teden, a na četrtkovi seji ni podala soglasja k objavi razpisa. Premier Janez Janša je takrat poudaril, da določanje števila vpisnih mest na javnih šolah in fakultetah, ki se financirajo iz denarja davkoplačevalcev, predstavlja eno najpomembnejših strateških odločitev vsake države.

»Gre za strateške odločitve. Nima smisla, da se jih lotevamo tako, kot so se jih naši predhodniki, da ne bo na tisoče mladih brez možnosti zaposlitve. Nič nam ne pomaga, če v resolucije pišemo, da bomo digitalni in napredni in inovativni, v naše šole pa ne vpisujemo toliko profilov, kot bi jih potrebovali. Stokrat lahko prisežemo na digitalizacijo in umetno inteligenco, če zadostnemu številu mladih ne omogočimo, da se vpišejo na informatiko ali računalništvo. Razrez vpisov za visoko in univerzitetno šolstvo je eden od temeljnih strateških dokumentov države,« je dejal Janša.


Janša: Ena slika so vpisi, druga slika dejanske potrebe


Predsednik vlade Janez Janša je na popoldanskem sestanku pozval predstavnike univerz, fakultet in posameznikov iz gospodarstva, da predstavijo potrebe v posameznih poklicih in segmentih izobraževanja. "Ko vlada dobi na mizo sezname za vpise v študijske programe vidimo eno sliko, ko pa hodimo po terenu, po podjetjih, bolnišnicah, pogosto slišimo, da ni inženirjev, zdravnikov in drugih profilov," je dejal Janša.

Rektorju ljubljanske univerze je dejal, da je ta vlada trdno odločna, da bo prišlo tudi do reforme plačnega sistema. Dodal je še, da ravno poskušajo rešiti to, da ne bi prihajalo do odhajanja asistentov s fakultet, kot se je to zgodilo na fakulteti za računalništvo.

Vse prisotne je pomiril, da bo vlada predlog za potrditev soglasja poslala čimprej naprej. »Vlada je predlog za potrditev soglasja k razpisu za vpis v študijske programe obravnavala po najhitrejši možni poslovniški poti. Oseba odgovorna za zamudo je bila danes razrešena. Delamo vse, da bo odločitev sprejeta v skrajšanem roku,« je dejal Janša.

Naravoslovje se prebuja, a mest je še premalo. Še posebej v zdravstvu


Marjana Bedraš iz Urada RS za makroekonomske analize je dejala, da v terciarnem izobraževanju vidijo pozitivne trende pri vpisu na naravoslovne fakultete. Slovenija pa je v vrhu EU glede na terciarno izobraženega kadra. "Povpraševanje po terciarno izobraženih z naravoslovno-tehničnih smeri ter zdravstveno-socialnih smeri je še vedno večje kot je ponudba," je dejala.

Minister za delo Janez Cigler Kralj je pokazal na problem zaposlitev, saj po njegovem mnenju "trg dela kaže, da imajo mladi do 30 leta s terciarno izobrazbo največ težav pri pridobivanju službe. Največ težav imajo diplomanti prava, poslovnih in upravnih ved, največje potrebe po kadrih pa so v izobraževanju, zdravstvu, sociali in IKT."

»V teh kriznih časih se je pokazalo, da je zdravstvo kadrovsko podhranjeno. Izobrazimo veliko kvalitetnega kadra, ki pa žal svojo priložnost prevečkrat raje išče v tujini. To se kaže tako pri pomanjkanju medicinskih sester kot zdravnikov specialistov,« je dejala Alenka Forte, državna sekretarka na ministrstvu za zdravje.

Rektorji kritični, a pravzaprav se strinjajo z vlado, da so spremembe potrebne


»Pozdravljam to, da se pogovarjamo, toda še zdaj ne razumem, zakaj še zdaj mučimo dijake, ki so doma, ki se pripravljajo na maturo, da se ukvarjajo s potrjevanjem razpisa za vpis,« pa je na drugi strani dejal rektor ljubljanske univerze dr. Igor Papič. Z vlado se je strinjal, da želi veliko študentov medicine zapustiti to državo, kar je po mnenju rektorja zaskrbljujoče. Veseli pa ga, da do trikrat več ljudi želi študirat medicino, kar je dobro za kakovostno delo in tudi kader. In ravno dober kader bi morala država znati zadržati, toda kot ugotavlja se podoben trend pojavlja tudi na drugih fakultetah. »Toda samo s povečevanjem vpisa na naravoslovnih fakultetah ne moremo rešiti problema,« je dodal.

Dr. Zdravko Kačič, rektor Univerze v Mariboru, je dejal, da če želijo dijakinjam in dijakom dati čas, da se odločijo za svoje, prave smeri študijske smeri, je pomembno, da vlada potrdi razpis za prihajajoče študijsko leto, saj so sami že pripravili vse potrebno za informativne dneve. »Ni pravično ravno do dijakov, da bo vlada odločitev sprejela tik pred informativnimi dnevi, ki so napovedani za naslednji teden. Pomembno je, da je struktura vpisa na univerze skladna tudi s tem, kar je razpisano v drugih državah.« Rektor mariborske univerze meni, da mora biti rešitev o prenosu znanja v okolje, industrijo, celostna. "Sinhrono moramo sodelovati vsi med seboj od ministrstva, vlade in tudi univerze."

Dr. Matej Avbelj iz zasebnega visokošolskega zavoda Nova univerza (Evropska pravna fakulteta) je bil kritičen, da se je potrebno pogovarjati in tudi rešiti sistemski problem slovenskega visokega šolstva in da je v letu 2021 potrebno prekiniti s segregacijo slovenskega visokega šolstva. »Slovensko izobraževanje je kakovostno. To najbrž drži, pa vendarle tudi najbrž ne drži. Ravno zaradi tega bi moral potekati dialog znotraj akademske skupnosti.«

Sindikati kritični, a se strinjajo, da se razmisleka ne da narediti takoj


Medtem je peticijo akademske skupnosti, s katero vse tri javne univerze, organizacije in zavodi ter podpisani posamezniki vladi sporočajo, da strankarska politika in zasebni interesi ne smejo ogroziti temeljev, od katerih je odvisna prihodnost države, podpisalo že okoli 13 tisoč posameznikov.

Predstavniki Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture, Študentske organizacije in Visokošolskega sindikata ob tem protestirajo proti zasnovi sklicanega delovnega posveta. "Vlado pozivamo, da namesto uprizarjanja inkvizicijskega procesa proti javnim univerzam že na seji pred tem brez pogojevanja potrdi razpis za vpis na študijske programe za prihodnje študijsko leto, ki je bil po večmesečnih usklajevanjih usklajen med MIZŠ-jem in zavodi. Strateškega razmisleka ni mogoče opraviti v enem večeru, je pa potreben in mora biti kontinuiran. Vključevati mora vse reprezentativne visokošolske partnerje in stroko, ne pa le vladnih izbrancev," so opozorili v javnem pismu.

Slovenija v zgornji polovici diplom v novinarstvu in družbenih študijih


Dejstvo je, da so družboslovni študiji v zadnjih letih malce v upadu glede na prejšnja leta, ko se je dogajalo, da je bilo družboslovje v izraziti prednosti. Tako je bilo še leta 2015 v segmentu družbenih študijev, novinarstva in informacij kar 14,5 % novih diplomantov, medtem ko jih je bilo leta 2018 le 9,5%.

Segment inženirstva in gradbeništva je približno skozi vseh zadnjih 5 let nekje na 15 %, naravoslovje in matematika ter statistika pa okrog 7 %, gospodarstvo, administracija in pravo pa pri približno 20%.

diplomanti med leti 2013 in 2018 glede na segmente študija.


Zanimivo je, da če pogledamo le spekter segmenta družbenih študijev in novinarstva, ugotovimo, da je Slovenija v zgornji polovici grafa držav za leto 2018 in tudi višje od povprečja EU.

segment družbenih študijev in novinarstva
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike
Natisni Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Povezani članki

V Franciji, kjer velja najvišja stopnja ogroženosti zaradi terorizma, že šestič v tednu dni evakuirali Versajsko palačo
  • 21. 10. 2023
Poljski predsednik je Mateuszu Morawieckemu omogočil oblikovanje vlade
  • 07. 11. 2023
Vlada potrjevanje zakona o obnovi zaradi »nejasnih zadev« prestavlja na četrtek
  • 22. 11. 2023