Vlada in univerze se strinjajo, da so spremembe pri razpisih za študij potrebne

Zajem slike: https://www.facebook.com/sdm.si

Pretekle dni je mnogo medijskega hrupa povzročilo dejstvo, da vlada v nasprotju z dozdajšnjo prakso ni takoj in rutinsko podala soglasja k razpisu za vpis v visokošolske programe.

To temo je vlada danes obravnavala na redni seji, a še ni sprejela dokončne odločitve o soglasju k vpisu na fakultete. Premier Janša se je popoldne sestal s predstavniki univerz, samostojnih visokošolskih zavodov in gospodarskih zbornic ter združenj.

Janša jim je sporočil, da bo vlada predlog za potrditev soglasja poslala čimprej naprej, a da v razpisih vidi eno sliko, drugo pa na samem terenu. Rektorji univerz so bili sicer kritični do ravnanja vlade, a v svojih razpravah so izpostavljali enake probleme kot vlada.

Vlada bi o razpisu za vpis v študijskem letu 2021/2022 morala odločati že prejšnji teden, a na četrtkovi seji ni podala soglasja k objavi razpisa. Premier Janez Janša je takrat poudaril, da določanje števila vpisnih mest na javnih šolah in fakultetah, ki se financirajo iz denarja davkoplačevalcev, predstavlja eno najpomembnejših strateških odločitev vsake države.

»Gre za strateške odločitve. Nima smisla, da se jih lotevamo tako, kot so se jih naši predhodniki, da ne bo na tisoče mladih brez možnosti zaposlitve. Nič nam ne pomaga, če v resolucije pišemo, da bomo digitalni in napredni in inovativni, v naše šole pa ne vpisujemo toliko profilov, kot bi jih potrebovali. Stokrat lahko prisežemo na digitalizacijo in umetno inteligenco, če zadostnemu številu mladih ne omogočimo, da se vpišejo na informatiko ali računalništvo. Razrez vpisov za visoko in univerzitetno šolstvo je eden od temeljnih strateških dokumentov države,« je dejal Janša.

Janša: Ena slika so vpisi, druga slika dejanske potrebe

Predsednik vlade Janez Janša je na popoldanskem sestanku pozval predstavnike univerz, fakultet in posameznikov iz gospodarstva, da predstavijo potrebe v posameznih poklicih in segmentih izobraževanja. “Ko vlada dobi na mizo sezname za vpise v študijske programe vidimo eno sliko, ko pa hodimo po terenu, po podjetjih, bolnišnicah, pogosto slišimo, da ni inženirjev, zdravnikov in drugih profilov,” je dejal Janša.

Rektorju ljubljanske univerze je dejal, da je ta vlada trdno odločna, da bo prišlo tudi do reforme plačnega sistema. Dodal je še, da ravno poskušajo rešiti to, da ne bi prihajalo do odhajanja asistentov s fakultet, kot se je to zgodilo na fakulteti za računalništvo.

Vse prisotne je pomiril, da bo vlada predlog za potrditev soglasja poslala čimprej naprej. »Vlada je predlog za potrditev soglasja k razpisu za vpis v študijske programe obravnavala po najhitrejši možni poslovniški poti. Oseba odgovorna za zamudo je bila danes razrešena. Delamo vse, da bo odločitev sprejeta v skrajšanem roku,« je dejal Janša.

Naravoslovje se prebuja, a mest je še premalo. Še posebej v zdravstvu

Marjana Bedraš iz Urada RS za makroekonomske analize je dejala, da v terciarnem izobraževanju vidijo pozitivne trende pri vpisu na naravoslovne fakultete. Slovenija pa je v vrhu EU glede na terciarno izobraženega kadra. “Povpraševanje po terciarno izobraženih z naravoslovno-tehničnih smeri ter zdravstveno-socialnih smeri je še vedno večje kot je ponudba,” je dejala.

Minister za delo Janez Cigler Kralj je pokazal na problem zaposlitev, saj po njegovem mnenju “trg dela kaže, da imajo mladi do 30 leta s terciarno izobrazbo največ težav pri pridobivanju službe. Največ težav imajo diplomanti prava, poslovnih in upravnih ved, največje potrebe po kadrih pa so v izobraževanju, zdravstvu, sociali in IKT.”

»V teh kriznih časih se je pokazalo, da je zdravstvo kadrovsko podhranjeno. Izobrazimo veliko kvalitetnega kadra, ki pa žal svojo priložnost prevečkrat raje išče v tujini. To se kaže tako pri pomanjkanju medicinskih sester kot zdravnikov specialistov,« je dejala Alenka Forte, državna sekretarka na ministrstvu za zdravje.

Rektorji kritični, a pravzaprav se strinjajo z vlado, da so spremembe potrebne

»Pozdravljam to, da se pogovarjamo, toda še zdaj ne razumem, zakaj še zdaj mučimo dijake, ki so doma, ki se pripravljajo na maturo, da se ukvarjajo s potrjevanjem razpisa za vpis,« pa je na drugi strani dejal rektor ljubljanske univerze dr. Igor Papič. Z vlado se je strinjal, da želi veliko študentov medicine zapustiti to državo, kar je po mnenju rektorja zaskrbljujoče. Veseli pa ga, da do trikrat več ljudi želi študirat medicino, kar je dobro za kakovostno delo in tudi kader. In ravno dober kader bi morala država znati zadržati, toda kot ugotavlja se podoben trend pojavlja tudi na drugih fakultetah. »Toda samo s povečevanjem vpisa na naravoslovnih fakultetah ne moremo rešiti problema,« je dodal.

Dr. Zdravko Kačič, rektor Univerze v Mariboru, je dejal, da če želijo dijakinjam in dijakom dati čas, da se odločijo za svoje, prave smeri študijske smeri, je pomembno, da vlada potrdi razpis za prihajajoče študijsko leto, saj so sami že pripravili vse potrebno za informativne dneve. »Ni pravično ravno do dijakov, da bo vlada odločitev sprejela tik pred informativnimi dnevi, ki so napovedani za naslednji teden. Pomembno je, da je struktura vpisa na univerze skladna tudi s tem, kar je razpisano v drugih državah.« Rektor mariborske univerze meni, da mora biti rešitev o prenosu znanja v okolje, industrijo, celostna. “Sinhrono moramo sodelovati vsi med seboj od ministrstva, vlade in tudi univerze.”

Dr. Matej Avbelj iz zasebnega visokošolskega zavoda Nova univerza (Evropska pravna fakulteta) je bil kritičen, da se je potrebno pogovarjati in tudi rešiti sistemski problem slovenskega visokega šolstva in da je v letu 2021 potrebno prekiniti s segregacijo slovenskega visokega šolstva. »Slovensko izobraževanje je kakovostno. To najbrž drži, pa vendarle tudi najbrž ne drži. Ravno zaradi tega bi moral potekati dialog znotraj akademske skupnosti.«

Sindikati kritični, a se strinjajo, da se razmisleka ne da narediti takoj

Medtem je peticijo akademske skupnosti, s katero vse tri javne univerze, organizacije in zavodi ter podpisani posamezniki vladi sporočajo, da strankarska politika in zasebni interesi ne smejo ogroziti temeljev, od katerih je odvisna prihodnost države, podpisalo že okoli 13 tisoč posameznikov.

Predstavniki Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture, Študentske organizacije in Visokošolskega sindikata ob tem protestirajo proti zasnovi sklicanega delovnega posveta. “Vlado pozivamo, da namesto uprizarjanja inkvizicijskega procesa proti javnim univerzam že na seji pred tem brez pogojevanja potrdi razpis za vpis na študijske programe za prihodnje študijsko leto, ki je bil po večmesečnih usklajevanjih usklajen med MIZŠ-jem in zavodi. Strateškega razmisleka ni mogoče opraviti v enem večeru, je pa potreben in mora biti kontinuiran. Vključevati mora vse reprezentativne visokošolske partnerje in stroko, ne pa le vladnih izbrancev,” so opozorili v javnem pismu.

Slovenija v zgornji polovici diplom v novinarstvu in družbenih študijih

Dejstvo je, da so družboslovni študiji v zadnjih letih malce v upadu glede na prejšnja leta, ko se je dogajalo, da je bilo družboslovje v izraziti prednosti. Tako je bilo še leta 2015 v segmentu družbenih študijev, novinarstva in informacij kar 14,5 % novih diplomantov, medtem ko jih je bilo leta 2018 le 9,5%.

Segment inženirstva in gradbeništva je približno skozi vseh zadnjih 5 let nekje na 15 %, naravoslovje in matematika ter statistika pa okrog 7 %, gospodarstvo, administracija in pravo pa pri približno 20%.

diplomanti med leti 2013 in 2018 glede na segmente študija.

Zanimivo je, da če pogledamo le spekter segmenta družbenih študijev in novinarstva, ugotovimo, da je Slovenija v zgornji polovici grafa držav za leto 2018 in tudi višje od povprečja EU.

segment družbenih študijev in novinarstva

23 komentarjev

  1. Kaj če bi napisali tako da bo vsak razumel za kaj gre …
    V SLO 200.000 ljudi nima osebnega zdravnika, ker jih je okoli 400 ali 500 premalo….
    Zato je treba povečati vpis na Medicino v Lj in v MB. V Lj je vpis na Medic. že bil precej večji pred nekaj leti ! Dijakov ki bi se želeli vpisati na medicino je dovolj, hvala Bogu !!
    In Janša je dosegel, nihče drug tega ne bi ne želel ne znal, ne upal, da se bodo sestali in vpis zagotovo povečali ! Ker je povedal, da vlada na tako število študentov medicine soglasja ne bo dala !
    Na drugi strani pa je 30 % diplomantov prava, upravnih in podobnih študijev nezaposlenih !! Je treba tam zmanjšati vpis ali ne ? Ko nam manjkajo stotnije drugih poklicev, recimo na področju IT in računalništva…
    Nobena leva KUL vlada se seveda nobenega resnega problema ne loti, pač pa ves čas samo premišlja kako čim več proračuna spraviti v žepe svojih, ali na tajne račune v tujini. Leve vlade v bistvu ves čas kradejo davkoplačevalce in nabijajo višje davke ! Kupujejo svoje volilci, s trajnimi dohodki ( NVO, službe, vodenje vseh podsistemov itd itd)….

    • Opletate s povečanjem vpisa na medicino. Za večje števlo študentov v medicini, tehniki in naravoslovju potrebujete več prostora v laboratorijih, več učiteljev in asistentov, in več zelo drage opreme. To so poglavitni razlogi, da na zasebnih visokošolskih zavodih organizirajo le družboslovne študije. Poleg tega ne morete preporsto nekomu ukazati, da namesto študija zgodovine vpiše študij matematike ali medicine. To je preprosto povedano navadna komunistična logika, ki se je poslužujejo v SDS. In tukaj zraven opletate še s KUL in NVO-ji…. kako bedno.

      LJUBLJANA, se zavedate, da SDS-ova zasebna šola producira prav diplomante prava, upravnih in družboslovnih študijev? In da KUL in NVO-ji nimajo nič s tem. Včeraj se je iz izjav deležnikov na sestnaku jasno videlo, da jih žuli le to, da bi radi kolač za visko šolstvo razdellil tako, da zasebni zavodi dobijo več. Briga SDS in Janšo za IT in medicino. V vladi in vodstvu SDS sedijo itak le FDV-jevci.

      • Nekorekten odgovor. Več prostora se da takoj dobiti. Sploh predavalnice za splošna predavanja niso problem. se pač najame dodatne prostore za krajši čas. Za laboratorije pa se preveri in išče rešitve s sorodnimi fakultetami. Recimo sam sem študiral na FKKT in smo imeli vaje ter predavanja tudi na IJS, privatnem inštitutu, matematiki, … Malo organizacije in je zadeva rešena. Saj ne bodo povečali vpisa za 100%.
        Glede privat šol pa ni korektno, da omenjate prav to šolo. In tudi ni korektno, da obtožujete vlado, kdo sedi kje. Mene to ne zanima. Če je nekdo sposoben delati neko delo, je to dovolj. Kot drugo pa je na trgu zadnja leta polno teh FDV-jevcev in drugih družboslovnih strokovnjakov, ki jih je zaposlila državna uprava. Ker drugje nimajo možnosti. In takrat SDS ni bila na vladi.
        Koliko dobijo zasebni zavodi in javni zavodi, pa niste navedli in vaš stavek je politično kritizerstvo, ki nima nobene zveze z realnostjo. Navedite konkretna sredstva in potem lahko ocenimo. Tudi ni korektno, da obtožujete vlado, da jih briga za IT in medicino. Kakšen argument je potreben preden nekoga tako obtožujete. Zelo nekorektno od vas.

      • Kje pobirate ves ta gnev ? Kaj ima spomanjkanjem zdravnikov veze neka zasebna univerza ? Sicer vam je zelo vljudno odgovoril Slov…
        Poleg tega, da ste gotovo “napreden in progresiven intrajnostno razvojno naravnan” pa ste kot vsi levičarji proti vsem spremembeh, ste za to, da komunističnamlakuža ostane za vselej in seveda vsi krapi v njej !
        Nihče seveda ne želi študentov medicine ki jih to ne zanima !
        Ker pa za vas argumenti niso nič vredni in ko kdo kaj pripoveduje sedite n aušesih, seveda ne veste, da je želja po vpisu na MF več kot prostih mest !
        In kako bi vi, ki “vse veste” rešili problem pomanjkanja zdravnikov ? To nas zanima !
        O NVO in KUL pa menda lahko vsak misli kot ve da je prav ! Rektorji so zato da probleme rešujejo ne pa da jih razlagajo in so hlapci globoke države ! Sem pozorno poslušal dva rektorja in sem bil zgrožen. No, na koncu je ljubljanski glede MF povedal da je treba nekaj storiti in da se tudi da storiti. Seveda tako da se dela in rešuje probleme.

      • “Včeraj se je iz izjav deležnikov na sestnaku jasno videlo, da jih žuli le to, da bi radi kolač za visko šolstvo razdellil tako, da zasebni zavodi dobijo več”

        Tudi če je to res, v čem je tu problem? Se bojimo zasedbnega šolstva, konkurence, alternativnih pristopov, razbitja monopolov, …?
        Česa je gospode profesorje tako strah? Vlade, kise dejansko ukvarja z upravljanjem države (kar je imho ena izmed njenih temeljnih zadolžitev)?

        ps: ne pozabimo, da so gospodje uradniki zavrnili akreditacije cele vrste programov zasebnim, zasebno-javnim, javnim fakultetaa izven nadzora stare Univerze.

  2. Bolano! Vsak se vpiše tja, kjer se vidi! Na silo vpisovati študente??? Kam smo prišli pod Janšo v manj kot letu dni???? Že razsvetljenci so rekli:” Človek je ob rojstvu nepopisan list papirja.” Dajmo mu priložnost, da ta list popiše po svoji volji! Ta premier nas pod neko krinko potreb po poklicih, pelje v mračnjaštvo!

    • G. Igor, ne vem, koliko ste stari – tudi mi, ki smo se šolali v cvetočem socializmu, smo pri vpisu gledali med drugim tudi na to, ali bomo po zaključku šolanja lahko dobili službo, ali ne. In se nam je to zdelo čisto zdravorazumsko; nismo imeli občutka, da je to “mračnjaštvo”. Smo pač vijugali med svojimi željami in možnostmi za službo. Je pa res, da takrat ni bilo “denarno socialnih pomoči” in smo vedeli, da če ni službe, ni denarja …
      Lahko vam povem, da se zaradi tega danes ne počutim prav nič prikrajšana.

      • Igor, očitno ne poznate sistema vpisovanja, zato predlagam, da ne komentirate. Vsakič poveste večjo neumnost.
        Namreč, kandidat vpiše več možnosti (prva možnost, prva rezerva, druga rezerva). Prva opcija: veliko kandidatov na prvo možnost nimajo opcije vpisa zaradi premalo točk. Pomeni, da pridejo na prvo ali drugo rezervo. In če država razpiše več družboslovnih mest, padejo pač tja.
        Druga opcija: spremljajo družbeno dogajanje in se vpišejo, kar je bolj moderno in manj rizično. In spet so v prednosti šole, kjer je več vpisa in prostih mest.

    • To pa ne bo držalo Igor. Res je, da so razsvetljenci pričeli tako razmišljati, a moderna psihologija od K.G. Junga dalje temu več ne pritrjuje. Veliko več prinesemo seboj na svet, kot bi si mislili.
      To je eno. Drugo pa je, da v našem sistemu davkoplačevalci financiramo fakultetno izobraževanje. Za lasten denar se lahko vsak vpiše kamor hoče. Davkoplačevalski pa je po svoji logiki namenjen splošnim potrebam družbe. To ni mračnjaštvo. Vprašajte tiste tisoče, ki iščejo svojega osebnega zdravnika, kaj je mračnega v tem, da ga ne dobijo. Ali pa podjetja , ki z lučjo ob belem dnevu iščejo kvalificiran kader. In ker jih ne najdejo na domačem trgu, jih morajo uvažati. In kaj je mračnega pri tem, da država v 10 letih izšola zdravnika, ta pa potem svoje znanje proda npr. Avstriji ali Nemčiji. Ali kaj je mračnega pri tem, da po 4 letih diplomant novinarstva ipd. v BTC-ju kelnari.

  3. Pisec “rubec” je napisal :
    V Slo je praktično vse narobe. In zdaj en sam človek vse popravlja. In to je Janez Janša.
    Namesto da bi mu vsi pomagali, ga sramotijo.

    Ja, zelo res je kar je napisal !! Kamorkoli se obrneš, problemov kolikor hočeš, vse pa že leta enako, mnogi sistemi delujejo samo zaradi izjemnega truda nekaj ljudi. Ne gre pa tako v nedogled !
    Samo pomislite na zlorabe v pravosodju, pa na stanje duha v šolstvu, policiji, STA, državni RTV, v energetiki (Gen), monopole v visokem šolstvu, pa na vse nedotakljive “zgodbe” v bankah, državnih firmah, NVO, t.im. kulturi, v nekaterih občinah, ni da ni.

  4. Vse te številke so rezultat sistematičnega presinga družboslovcev na nori fikciji (npr. Lukšiča in Gabra) da je dobro da je čimveč ljudi z fakultetno izobrazbo.
    Nato pa pošljejo 80% srednješolcev študirati. Kakšen je rezultat?
    namesto da bi doštudirali v rednem reko 5 let (sedaj, prej pa v štirih) se gnezdajo po univerzi sedem osem let in postanejo bebasti diplomanti. Leni, neurejeni, brez volje, brez cilja, tipičen asocialen tip, ki je primeren za ROG ali pa zabačeno občino, kjer ga sorodstvo porine do penzije.
    Njegovi kolegi ga morajo vsako jutro prebujati. Spoznate jih tako, da zjutrej zamudi v službo, nato pije kavico pol ure, nato gre na stranišče in je po eni uri navideznega dela strašno utrujen. Praviloma ne pozna kaj je deodorant in ga spoznaš po vonju znoja.
    Vsak dan izvede samo eno operacijo, ker se je navadil na univerze lenobe. Uničuje kolege, ki so normalni diplomanti zato, ker ni živčen, še govori počasi lenobno, stavke povezuje iz strahu, da ga ne bi kolegi pogruntali kakšen blefer je.
    Je pa navdušen za kakšne popoldanske akcije in tako izžareva socialno pripadnost ker je preprosto LENOBA.
    Če se kdo najde v tem opisu ni nič narobe, saj je vsaj to sposoben razumeti. Kdor pa se še tu ne najde, naj stopi do šefa in prosi da ga vrže iz službe ven ker bo šel okopavat konoplja pri Kordišu na ljubljansko Barje.

  5. Tisti, ki trdite, da je temelj demokracije, da lahko vsak študira to kar ga zanima imate popolnoma prav.
    Z vidika posameznika je to 100% pravilno stališče.
    Z vidike deužbe pa je to narobe, zlasti, če je šolanje takorekoč brezplačno IN GA PLAČUJEMO VSI. To pomeni takorekoč metanja skozi okno dvakrat, najprej plačujemo za šolanje in nato še za brezposelnost. Kdo lahko tako sploh razmišlja ?
    Država je dolžna prvenstevno finacirati izobraževanje za poklice , ki jih potrebuje.
    Ni pa nič narobe, če za ostale poklice država omogoči šolanje deloma ali v celotiu samoplačniško.
    Seveda to ne bo pošteno, ker si bodo to lahko omogočili samo otroci elit.
    Imamo pa še druge možnosti :
    država že sedaj subvencionira štipendije, ki jih dodeljuje gospodarstvo, ta delež se lahko še poveča,
    država razpiše kredite za študij z subevncionirano obrestno mero in 60% garancijo države in moratorijem 5 let.
    Tudi v neperspektivnih poklicih se lahko odobri državno štipendijo najbolj nadarjenim študentom.
    Država mora umerjati in nagrajevati KAKOVOS, RACIONALNOST IN ODLIČNOST.
    Če država pobira tistim ki ustvarjajo novo vrednost 51% ZA JAVNE POTREBE IN ne usmerja TEGA DENARJA SMOTRNO, potem jo v bistvu ne rabimo.

  6. Vlada RS je zgolj odgovorno in pozitivno provokativno pretrgala niz rutinskih samoumevnosti, po katerih so prejšnje vlade brez premisleka in brez razprave vsako leto pasivno potrjevale število vpisnih mest na univerzah ter se delale gluhe in slepe ter neobčutljive ob vseh opaznih razkorakih med kadrovskimi potrebami v gospodarstvu in javnem sektorju in med mestoma nezaposljivimi ponudbami diplomantov univerz ter visokošolskih organizacij.
    Univerze in druge visokošolske organizacije ter njihovi sindikati so po zunanjem videzu bolj skrbeli za varne zaposlitve in socialno gotovost svojih učiteljev in predstojnikov, kot za kakovost in konkurenčnost svojih študijskih programov, s katerimi bi bili njihovi diplomanti najbolj konkurenčni in hitro zaposljivi na domačem in mednarodnem trgu dela.
    Vse to in še marsikaj je nepričakovano “priplavalo na plan” že ob šokantnem odlogu vlade, ki se ni hotela rutinsko in samoumevno “podpisati” pod vsem dobro znano in nevzdržno pasivno kadrovsko “umiranje na obroke”.
    Vsako politično in strateško zaustavitev negativnih procesov, vsak pomemben strateški razvojni preobrat je potrebno storiti takoj, ko je regresija večini očitna. In za vsako spremembo razvojne strategije, smeri … je potrebno zbrati politični pogum in storiti začetni premišljeni korak.

Komentiraj