Vlada in Cerkev v reševanje odprtih vprašanj, a dialoga z državo si želijo tudi druge verske skupnosti

Vlada ustanavlja svet za reševanje odprtih vprašanj z verskimi skupnostmi. Dejanje gre ob 30-letnici države gotovo pozdraviti, saj se utegnejo za Cerkev, ki ima v Sloveniji najmočnejšo zgodovinsko, kulturno, družbeno, humanitarno in vzgojno-izobraževalno vlogo, rešiti številne dileme.

A ob tem razen Katoliške cerkve praznih rok ostajajo druge verske skupnosti, ki si prav tako želijo dialoga z državo in po ukinitvi urada za verske skupnosti in komisije za odprta vprašanja iščejo sogovornika na strani države.

Cerkev odločitev, ki naj bi okrepila dialog, pozdravlja

»Svet bo pristojen za zbiranje, evidentiranje in preučevanje odprtih vprašanj s Katoliško cerkvijo tako na državni kot na mednarodni ravni. Oblikoval bo predloge rešitev glede ugotovljenih odprtih vprašanj s Katoliško cerkvijo in si prizadeval za nadgrajevanje odprtega in trajnega dialoga s Katoliško cerkvijo,« so naloge sveta opisali na spletni strani Cerkve, ki si tako lahko obeta izboljšanje dialoga z državo.

Katera konkretna odprta vprašanja bo ta naslovil, nam niso želeli odgovoriti ne na strani vlade, ne na strani Cerkve, kjer so navedli, da želi komisija na prvi konstitutivni seji najprej pregledati in ugotoviti, kaj so zares odprta vprašanja in nato določiti delovanje.

A na simpoziju ob 30-letnici uveljavljanja verske svobode v Sloveniji, ki je potekal v začetku tedna, so verske skupnosti (poleg krščanske so bili prisotni še predstavniki srbske pravoslavne, evangeličanske in islamske skupnosti) izpostavljale dokaj podobna vprašanja.

Apostolski nuncij v Sloveniji Jean-Marie Speich je tam med drugim izrazil upanje, da se bo sporazum med Vatikanom in Slovenijo oblikoval in razvijal v obojestransko zadovoljstvo. Iz tega in različnih neuradnih virov so že vzniknila ugibanja, ali bo glede na sestavo sveta ta prinesel nov oziroma nadgarjen sporazum s Svetim sedežem.

Med državo in verskimi skupnostmi marsikaj odprtega

Sicer pa so verske skupnosti odprle vprašanja avtonomije in notranjega delovanja ter reda verskih skupnosti v odnosu do države, nerešena vprašanja financiranja verskih uslužbencev, financiranja vzgoje in izobraževanja – kar bo gotovo ponovno tema ob začetku uresničevanja napovedi muftija islamske skupnosti Nedžada Grabusa, da želi islamska skupnost začeti svojo gimnazijo.

Govorili so tudi o potrebi po ureditvi vzdrževanja verske kulturne dediščine. Izpostavili so tudi odklonilen odnos do vere v medijih in državnih podsistemih ter opozorili, da se stališča verskih skupnosti danes večkrat obravnavajo kot sovražni govor, miselnost in odnos do verskih skupnosti pa sta občasno podobna tistemu v času komunizma. Opozorili so tudi na neupoštevanje verskih in posebej moralno-etičnih argumentov.

Kriza posebej izpostavila tudi pomen vere

Poudarjali so, da so verske skupnosti premalo vključene v druga področja delovanja države, kar je po njihovi oceni koronakriza še posebej izpostavila. Vera je bila namreč v tem času za ljudi posebej pomembna, pri nas pa so bile verske skupnosti izključene iz pogovorov o sprejetih protikoronskih ukrepih, cerkve pa dolgo popolnoma zaprte. Verske skupnosti so si ob tem želele, da bi jih  »izenačili vsaj s Sparom in Mercatorjem," kot je dejal paroh Srbske pravoslavne cerkve Peran Bošković.

Da bi versko svobodo tudi pri nas lahko varovali bolje, je pokazal tudi odnos ob sproščanju ukrepov, kjer ljudem za vstop v verske objekte ni potrebno izpolnjevati pogojev cepljenja ali testiranja, kot to velja na primer za notranjost lokalov, gostiln ali hotelov, pa je to številne zmotilo, češ »v cerkev se sme, v lokal pa ne«. Zavedanje, da duhovne oskrbe ne gre izenačiti s pitjem piva ali obiskom kina, je pri nas še nekoliko za razvitimi demokracijami, kjer so prepoznali pomen vere in zato cerkve ob preostrem zapiranju ob posredovanju sodišč tudi ponovno odpirali.