Vlada ignorira odločitev Ustavnega sodišča o financiranju zasebnih osnovnih šol. Kako urejeno v Evropi?

(vir foto: stanislav.si)
POSLUŠAJ ČLANEK

Enoletni rok, ki ga je Ustavno sodišče postavilo za odpravo diskriminacije na področju različnega financiranja osnovnošolskih programov javnih in zasebnih šol, se je iztekel.


Ministrstvo za šolstvo je pred enim letom zatrdilo, da bo rok spoštovalo, danes pa pristojna ministrica, Makovec Brenčičeva, kršenje odločbe ustavnega sodišča opravičuje s tem, da pripravljajo celovit zakon, ki naj bi urejal področje zasebnega šolstva.


Strokovna komisija je medtem pripravila predlog za dopolnitev Ustave, ki ga bo ustavna komisija DZ obravnavala prihodnji teden.


Primerjali smo delež zasebnega šolstva v Sloveniji in Evropi in preverili, kako je urejeno financiranje v nekaterih bližnjih evropskih državah.


V Sloveniji imamo zasebne osnovne in zasebne srednje šole, o katerih smo pisali v času informativnih dnevov. Ker za večino zasebnih šol v Sloveniji stoji Katoliška cerkev, smo pogledali, kako je s katoliškim šolstvom po Evropi.



Slovenija ima podpovprečen % otrok v zasebnih šolah


Zasebno šolstvo je razširjeno po vseh celinah, v številnih evropskih državah ima dolgo tradicijo katoliško šolstvo. Irska ima tako danes približno 85 % šol pod katoliškim okriljem, Španija 25 %, Poljska 11 %. V našem sosedstvu so številke sledeče: Avstrija 5,8 %; Italija 3,4 %; Madžarska 3,3 %, Hrvaška 3 %.


V Sloveniji se delež vseh zasebnih šol skupaj (tako katoliških kot ostalih) giblje pod 2%, kar je skupaj z Bolgarijo, Romunijo, Litvo, Latvijo in Turčijo najmanj v Evropi.



Zasebne šole izvajajo javnoveljavni program


Na zasebnih šolah morajo učenci in dijaki dosegati enake standarde, učitelji pa morajo imeti izobrazbo, ki je predpisana z zakoni, ki veljajo za javno šolo. Šole izvajajo javnoveljavni program, predpisan s strani države, lahko pa mu dodajo vsebine, skladne z usmeritvijo šole. Dodatne vsebine so iz javnega financiranja izvzete.



Jabolko spora je financiranje programa zasebnih šol


Potrebno je ločevati različne segmente financiranja: izvajanje programa (plače učiteljev), tekoče stroške šole, investicije. 


Financiranje zasebnih šol iz javnega denarja evropske države rešujejo različno. Številne države (Irska, Slovaška, Madžarska, Češka ...) iz javnih sredstev v celoti krijejo izvajanje programa, hkrati pa pokrivajo tudi delež materialnih stroškov in tekočega vzdrževanja, ki ga imajo posamezne šole. Verske (katoliške, protestantske ...) šole v celoti financirajo tudi Nizozemska, Belgija in Skandinavske države.


Med državami EU, ki niti evra ne namenijo za izvajanje programa zasebnih šol, sta Grčija in Velika Britanija, ki ima povsem samosvoj šolski sistem.


Sosednja Avstrija ima ureditev za vse šole podobno, kot velja pri nas pri financiranju srednjih šol: 100 % financiranje programa (v Sloveniji velja sicer samo za zasebne srednje šole, ustanovljene pred letom 1996) ter 0 % za vse ostale stroške šole (tekoče vzdrževanje, investicije).


Jabolko spora v Sloveniji je financiranje programa zasebnih osnovnih šol, ki trenutno s strani države znaša 85 %.



US: V financiranju programa ne sme biti razlik, ne glede na to, kdo ga izvaja


Po veljavnem zakonu o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (ZOFVI) država zasebnim osnovnim šolam za izvajanje programa nameni 85% sredstev, ki jih prejemajo javne šole.


Ustavno sodišče je ugotovilo, da je to diskriminatorno do otrok v teh šolah. Starši morajo namreč še vedno plačevati 15% za program, kar znese okoli 60 € na mesec. Dodali so še, da določba ZOFVI učencem zagotavlja pravico do brezplačnega obiskovanja obveznega javno veljavnega programa osnovnošolskega izobraževanja, ne glede na to, ali ga izvaja javnopravni ali zasebnopravni subjekt. Vladi so tudi naložili enoletni rok, v katerem naj bi krivico odpravili. Rok se je iztekel januarja.



Bo SMC spet klecnil pod pritiski?


Stranka SD je dober mesec po odločitvi Ustavnega sodišča vložila predlog za spremembo 57. člena Ustave. Po njihovem mnenju bi financiranje programa zasebnih šol pomenilo "začetek razgradnje javnega šolstva", hkrati napovedujejo, da se bodo do konca "borili za ohranitev javnega šolstva". Njihov predlog obravnava ustavna komisija Državnega zbora, ki je ustanovila strokovno komisijo, v katero je vsaka parlamentarna stranka predlagala svojega kandidata.


Strokovna komisija je najprej s tesno večino zavrnila predlog SD-ja, nato pa je dr. Franc Grad podal nov predlog, po katerem naj bi ustavna komisija preučila možnost, da se ustava vendarle spremeni/dopolni, in sicer tako, da se »določi pravilo, po katerem se zasebna šola mora financirati iz javnih sredstev samo takrat, kadar ni mogoče osnovnošolskega izobraževanja zagotoviti prek javne šole«. O tem ustavnem obvodu podrobneje piše Bogomir Štefančič.


Gradov predlog je bil s tesno večino (4:3) sprejet, proti so bili dr. Ivan Štuhec (imenovan na predlog SDS), dr. Magdalena Šverc (predlog NSi) in dr. Rajko Pirnat (predlog SMC). Ravno slednji je kot poročevalec končni predlog poslal ustavni komisiji. Glede na razmerja moči v DZ, bodo vse luči uprte v SMC. Njihovo glasovanje bo zanimivo tudi v luči dejstva, da je član strokovne komisije, imenovan z njihove strani, predlog za spremembo Ustave zavrnil.


Seja ustavne komisije je bila prvotna planirana za 25.2., nato pa prestavljena na 10.3.2016.

Na Domovini jo bomo budno spremljali.


KOMENTAR: Rok Trdan
V resnici ne gre za financiranje, temveč za ideologijo
Trditi, da bo financiranje programa zasebnih osnovnih šol v čemerkoli ogrozilo javne, je milo rečeno smešno. Slovenija ima enega najnižjih deležev zasebnih šol v Evropi, pri osnovnih šolah pa je delež zasebnih zgolj 0,2%.  Če pa gledamo samo katoliške šole v pretežno katoliških evropskih državah, pa je ta delež daleč najnižji v Evropi. Če teh nekaj šol lahko sesuje sistem javnega šolstva v Sloveniji, se moramo vprašati o njihovi kvaliteti in organiziranosti. Pravo vprašanje bi morala biti kvaliteta šol in ne njihovo financiranje. Zdrava konkurenca lahko namreč rodi samo večjo kvaliteto in to na obeh straneh. Po drugi strani se je potrebno zavedati, da so za državo zasebne šole precej cenejše kot javne. Ni ji namreč treba skrbeti za vse tekoče stroške, ki so na plečih zasebnika. V resnici pravzaprav ne gre za financiranje, temveč (znova) za ideologijo. Dovolj pomenljiv je že citat poslanca SD, Jana Škoberneta, ki je predlog za spremembo Ustave v Odmevih, dne 15.2.2016 med drugim zagovarjal z besedami: "Osnovno šolstvo je tako vplivna in pomembna zadeva, ki determinira vsakega otroka in njegovo prihodnost."
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike