Visokošolski sindikat razkril, kako je Štrukelj storpediral plačna pogajanja. A v SVIZ-u dobil zaupnico

Uredništvo
7

Propad pogajanj različnih skupin javnega sektorja še vedno razvnema strasti, saj so zaradi egoizma in lakomnosti nekaterih brez vsega ostali vsi.

Visokošolski sindikat Slovenije je še eden v vrsti tistih, ki so prst uperili v glavnega pogajalca sindikata SVIZ, Branimirja Štuklja.

V zapisu na spletni strani sindikata SVIZ-u očitajo zavajanje, da se je boril v imenu »vseh zaposlenih od vrtcev do univerz«. V resnici pa mu je šlo samo za učitelje, medtem ko »za ostale poklice ni zahteval ničesar«. Hkrati pa je s svojimi nesorazmernimi zahtevami prispeval svoj delež k padcu vlade in propadu sindikalnih dosežkov.  

Glavni tajnik Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (SVIZ), Branimir Štrukelj, je medtem preveril in dobil zaupnico članstva znotraj “svojega” sindikata. 

Neuspeh pogajanj z vlado, ki jih je dokončno presekal odstop predsednika vlade Mira Cerarja, je dodobra razburkal sindikalne vrste, saj so, čeprav so imeli na mizi zelo dobro vladno ponudbo, na koncu ostali brez vsega.

Kaj se je točno zgodilo, so na svoji spletni strani opisali v Visokošolskem sindikatu Slovenije, ki je del Počivavškove skupine sindikatov javnega sektorja.

Kot so zapisali, so pogajanja s Koprivnikarjem najprej napredovala zelo počasi, po menjavi glavnega vladnega pogajalca in s prihodom Lilijane Kozlovič pa so v ponedeljek, 12. marca na mizo dobili “bistveno izdatnejšo ponudbo, ki bi nekaj prinesla vsem”.

In sicer 2 dodatna plačilna razreda vsem pod minimalno plačo in do 26. razreda, ki lani niso dobila zvišanja in 1 plačni razred ostalim, 2 plačna razreda nad izhodiščnim 26. razredom v VI. in VII. tarifnem razredu, v VIII. in IX. tarifnem razredu pa 3 plačne razrede. Obenem bi vlada delodajalcem dodatno financirala plačne dvige.

Ostalo je še nekaj drugih odprtih vprašanj, a takšen predlog so tisti ponedeljek okvirno sprejeli. Nato se je zapletlo.

Šolniki zahtevali nesorazmerno veliko

Druge sindikate javnega sektorja je zmotilo, da bi osnovnošolski in srednješolski učitelji pridobili 2 do 4 plačne razrede, medtem ko bi vsi ostali v javnem sektorju v VII. TR pridobili samo 2 plačna razreda. “Tako odstopanje smo razumeli kot načelni problem, kot še en privilegij neki poklicni skupini, ki ruši razmerja znotraj enotnega plačnega sistema,” so zapisali.

Napako, ki so jo storili pri zdravnikih, direktorjih in ravnateljih, je vlada nameravala storiti še pri učiteljih, saj je pristala na “skoraj vse, kar je zahteval SVIZ,” opozarjajo v Visokošolskem sindikatu Slovenije.

Visokošolski sindikat Slovenije: “Ko je med zadnjimi pogajanji 12. 3. vladna stran priznala, da je SVIZu na sočasnih pogajanjih ponudila 3 PR za višja naziva učiteljskega delovnega mesta, smo ostali, tudi dva sindikata iz Konfederacije sindikatov javnega sektorja, ta privilegij blokirali.

Ga. Kozlovič je umaknila ta del ponudbe SVIZu, ta pa je izglasoval ponovitev stavke in nato po besedah premierja Cerarja zahteval še več, in sicer celo višje plače za učitelje, kot jih imajo univerzitetni profesorji in zdravniki.”

SVIZ le za šolnike, drugim nič

“Toda SVIZ je hotel za učiteljstvo še več, medtem ko za ostale poklice ni zahteval ničesar (razen za 200 evrov višjega regresa za tiste pod minimalno plačo),” nadalje pojasnjujejo v Visokošolskem sindikatu.

Kot pravijo, je bila to po svoji vsebini poklicna stavka učiteljstva, ostalih poklicnih skupin sploh ni bilo na njeni agendi. “Govorjenje v imenu »vseh zaposlenih od vrtcev do univerz« in o »strokovnih delavcih« je bilo zavajanje,” trdijo.

Prav zaradi takšnega ekskluzivizma je SVIZ povzročil celo prestop dveh zdravstvenih sindikatov iz njegove konfederacije v Počivavškovo pogajalsko skupino, pravijo.

Cilj SVIZ-a je tako po njihovo bil, da učitelji dobijo več od ostalih, s takšnimi nesorazmernimi zahtevami pa je prispeval svoj delež k padcu vlade in propadu sindikalnih dosežkov.

Štrukelj: Visokošolski sindikat bi si rad zgolj povečal število članstva

Branimir Štrukelj, ki sicer že 12 let vodi tudi Konfederacijo sindikatov javnega sektorja, ki združuje več kot 80 odstotkov vseh sindikalno organiziranih v javnem sektorju, očitke Visokošolskega sindikata zavrača.

“Skupina manjših sindikatov ni želela priznati dejstva o izrazito slabšem vrednotenju vzgojno-izobraževalnega dela,” je povedal za Delo ter dodal, da za očitki s strani Visokošolskega sindikata vidi “prizadevanje, da bi si z enostranskimi trditvami, ki postavljajo SVIZ v negativno luč, ta sindikat, ki ima okoli 600 članov, povečal njihovo število.” 

Časnik še poroča, da je Štrukelj na ponedeljkovi seji glavnega odbora SVIZ-a dal pobudo za izrekanje o zaupnici, ki jo je tudi dobil. Pri Delu ugotavljajo, da je bolj kot uradno preverjanje razpoloženja to bilo potrjevanje mandata vnaprej.

Hujskaškim sindikalnim voditeljem se doba izteka
Zadnji dogodki in odzivi v javnosti kažejo, da se čas hujskaškemu sindikalizmu nezadržno izteka. Dušana Semoliča je že upokojila bolj umirjena in spravljivejša Lidija Jerkič. Če si bodo javni ugled, dostojanstvo in navsezadnje tudi stanje v denarnicah želeli popraviti tudi šolniki, bi morali upokojiti še Branimirja Štruklja.

Po eni strani je dobro videti, da se znotraj sindikalnega gibanja zavedajo, da je Branimir Štrukelj postal del problema in ne del rešitve. Po drugi strani pa je obžalovanja vredna nekritičnost ožjega vodstva SVIZ do voditelja, ki je članstvu s svojim pristopom povzročil takšno škodo. Za zamenjavo neučinkovitega vodstva se bo očitno moralo zbuditi širše članstvo.

Vse večji razkol med javnim in zasebnim sektorjem je namreč v precejšnji meri posledica načina sindikalnega boja, ki ga prakticirajo še stari, ideološki kadri, miselno izoblikovani v trdem socializmu. Ti še globoko v 21. stoletju bijejo svoj mali razredni boj proti osovraženim kapitalistom, prežet z radikalno levičarsko ideologijo.

Tudi zaradi njihovega nelogičnega, neutemeljenega in neokusnega javnega hujskaštva ima učiteljstvo ter javni sektor na splošno vse nižji ugled v javnosti in to v številnih pogledih neupravičeno. V njem se trudijo mnogi sposobni in delovni ljudje, katerih učinkovitost duši pretirana birokratizacija ter neživljenjski sistem splošne uravnilovke.

To so problemi, na katere bi morali opozarjati tudi sindikati, a so v minulih letih svoje cilje zreducirali praktično zgolj na splošno vprašanje osebnih prihodkov.

Doniraj

7 KOMENTARJI

  1. Učitelji so nad povprečno plačani za delo, ki ga opravljajo. Namesto da bi delali 8 ur, dejansko efektivno delajo komaj štiri ure na dan. To mi je potrdil kolega, ki uči oz. dela v javnem zavodu.
    Javni uslužbenci, uradniki, dejansko lahko napredujejo za 10 plačnih razredov, javni uslužbenci, učitelji, pa 13 plačnih razredov. Štrukelj pa trdi, da imajo učitelji nižje plače od uradnikov.
    Zelo slabo so v šoli plačane čistilke, kuharice, hišniki ter ostala administracija. Slabo so plačane tudi pomočnice vzgojiteljic. Za te se sindikalist Štrukelj in ravnatelji ne brigajo, ker nimajo vpliva na imenovanje ravnateljev. Samo pedagoško osebje sodeluje pri izbiri ravnatelja in ne tehnično osebje, zato jih ravnatelji ne rabijo.
    Je pa v začetku letošnjega leta ravnateljem vlada z odlokom dvignila plače za dva oz. tri razrede. Tega so bili deležni vsi direktorji javnih zavodov. Najbolj potrebnim po višji plači: čistilke, kuharice , itd,… pa so izpustili.

  2. Zanimivo, nisem vedel, da obstaja tudi drugi sindikat – Visokošolski sindikat Slovenije. Lahko kdo malce bolj razloži ozadje nastanka tega drugega sindikata, kako so prej delovali, zakaj so presotpili v drugo skupino itd. ? Ali so takšni primeri razvidi tudi drugod – policijski sindikati? Misli, d apri SKEIu v privat sektorju so kar enotni, kako je tam?

  3. Se strinjam z večino zapisanega. Le pri ravnateljih bi dodal, da so z ZUJF-om izgubili največ in je prihajalo primerov, ko so vzgojiteljice imele večjo plačo od ravnatelja.

    • To seveda je napačno. Toda vprašanje je: kam naj se učiteljski ceh locira zaslužkarsko? Če naj bi učitelji bili najboljše plačani kadri v državi naj se to naredi kot na Finskem. Na Finskem so učiteljske plače res top ampak je omejitev na pedagoških faksih hudičevo visoka. In tja res pride elita. Ne moreš pa imeti padajočo kvaliteto in visoke plače kot pri nas.
      Omenimo tudi, da mogoče najbolj problematični niso učitelji v OŠ in srednjih šolah. Bolj problematični so profesorji na faksih, ki za minimalno dela, za to talno nezavzetost in stara predavanja iz prosojnic dobivajo mastne plače. Kar sem slišal je to še posebej problematično na tehničnih faksih, ki bodo zaradi takšnega jebivetrskega odnosa začeli zaostajati. Vemo, pa da je prihodnost gospodarstva v SLO itak v tehniki in padajoče kvalitet predvsem na tehničnih in naravoslovnih faksih ne bi smeli dopustiti IMHO.

  4. Ne morejo biti vsi v javnem sektorju na uravnilovki. Kako? Posebej tretirati šolnike in zdravstvo! Šolniki imajo v povprečju 4 ure na dan in vikende proste, zraven pa še počitnic da glava peče (cca 3 mesece letno). Zdravstvo, ne povsod, v bolnicah pa zagotovo, se dela 365 dni v letu. Ni vikendov, ni počitnic ko se jim zahoče. Tudi vojska in policija ne sodi v ta rang, ker nosijo orožje in je delo na terenu vedno bolj nevarno, Dela se 24 ur na dan, ko šolniki spančkajo in nekateri si uspešno zaračunavajo dodatke na pripravljenost. Ne vem sicer na kakšno pripravljenost? Tudi v sami vladi bi bilo potrebno narediti red. S prihodom nove vlade, bi morali odpustiti vse zaposlene na ključnih mestih, ki so bili nastavljeni s strani prejšnje vlade. Tako kot v Ameriki. Zato pa se javni aparat bohoti, stari ostajajo in z vsako vlado se zaposli še kup ljudi, ki jih nihče ne rabi, ampak so pač “njihovi”. Zato pa taka širitev. Potem pa sprejemanje ukrepov, zakonov in podzakonskih aktov, da je zakonodaja že tako zafrcljana, da je še pravniki ne znajo enotno tolmačiti. NAROD PA VSE TO SR..E PLAČUJE! Na koncu pa še sindikati, samo o višjih plačah v javnem sektorju, NIHČE PA NOBENEGA NE ODPUSTI! Javni sektor – karkoli že to pomeni – pa raste in raste? DO KDAJ?

Komentiraj

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime