Visoko podporo početju Janševe vlade izmerila celo Ninamedia. A opozicija kljub temu na ustavno sodišče

Uredništvo
vir: dars.si
POSLUŠAJ ČLANEK
Da so ukrepi vlade za zajezitev širjenja koronavirusa "ravno pravšnji" po sveži anketi Ninamedie za Večer in Dnevnik meni kar tri četrtine državljanov.

Ta Janševi stranki sicer tradicionalno nenaklonjena agencija javnega mnenja je izmerila še veliko prednost v podpori SDS-u glede na vse ostale stranke, pri čemer v oči bode predvsem eksponentni padec podpore Šarčevi LMŠ.

Da bi zaupanje v vlado vendarle nekako načela, je leva opozicija danes združila moči in napovedala vložitev ustavne presoje člena, ki daje policiji dodatna pooblastila pri nadzoru nad izvajanjem ukrepov ter prepovedi prehajanja med občinami, kar je po njihovem mnenju nesorazmeren ukrep.

Če bi bile volitve minulo nedeljo, bi po meritvi agencije Ninamedia SDS volilo 22,5 % vseh vprašanih anketirancev, LMŠ 9,8 %, SD 8,9 %, Levico 6,2 %, NSi 4,8 %, SNS 3,5 %, DeSUS 2,6 %, SMC 1 % in SAB 0,7 %. Neopredeljenih je 29 %, na volitve jih ne bi šla desetina.

Trend podpore med opredeljenimi sodelujočimi v anketah Ninamedie kaže naraščanje podpore SDS-u ter eksponenten padec podpore LMŠ-ju. A ta se večinoma ne preliva v druge leve stranke, temveč predvsem med neopredeljene, katerih delež narašča.



Na lestvici priljubljenosti voditeljev še vedno vodi Pahor pred Aleksandro Pivec in Marjanom Šarcem. Kljub temu, da je EU v tej krizi poniknila, slovenski komisar za krizno upravljanje Janez Lenarčič zaseda 4. mesto. Sledijo Ljudmila Novak, Matej Tonin, Tanja Fajon, Janez Janša, Dejan Židan in Milan Brglez.

Anketarji so državljane vprašali tudi, kako bi na splošno ocenili omejitvene ukrepe, ki jih je za zaščito pred širjenjem virusa sprejela vlada. Kar za 74,2 % vprašanih so ukrepi sorazmerni, za dobro petino so ukrepi pretirani, za 3,6 % pa nezadostni.

Levica pelje levo opozicijo na ustavno sodišče


Stranka Levica je danes s podporo še treh opozicijskih strank - LMŠ, SD in SAB, napovedala vložitev ustavne presoje dveh členov protikoronskega zakona in odloka o omejitvi gibanja.

Po prepričanju te najbolj radikalno leve stranke v Sloveniji namreč pod krinko reševanja krize s koronavirusom vlada Janeza Janše "tepta ustavo in si daje pooblastila policijske države". 

103. člen protikoronskega zakona, ki določa policijska pooblastila v času koronavirusne krize, je namreč po prepričanju Mateja T. Vatovca in drugih podpisnikov v nasprotju s koncepti pravne države in legalnosti. Izpodbijali pa bodo tudi 9. člen, ki po njihovo daje preširoka pooblastila inšpekcijskim službam in prav tako "ustvarja dodatno zmedo" pri pristojnostih inšpekcijskih služb na področju zdravja.

Kljub temu, da ga ustavno sodišče že obravnava, pa bo tudi opozicija vložila pobudo za oceno ustavnosti odloka, ki je omejil gibanje na občino stalnega oz. začasnega prebivališča. Prepričani so namreč, da je bil sprejet na napačni zakonski podlagi ter da gre za nesorazmeren ukrep, ki nima strokovne podlage.




KOMENTAR: Uredništvo
Opozicija postaja obupana, kako ljudi prepričati, da Janša uvaja diktaturo
Iz ene javnomnenjske ankete v drugo je bolj jasno, da Slovenci stojijo za svojo vlado, ko gre za zamejevanje širjenja koronavirusa. Slednje pa očitno v vse večji obup spravlja še vedno zmedene in dezorientirane stranke nekdanje leve koalicije, ki so se čez noč znašle na opozicijski strani parlamenta ter v koronavirusni krizi potisnjene na obrobje ljudske pozornosti. Zanimivo, da jim pri ustvarjanju vtisa, da Janez Janša pod pretvezo boja proti koronavirusu uvaja tako rekoč diktaturo, ne pomaga tudi neverjetni suport dominantnih levih medijev, ki so do desnosredinske vlade neusmiljeni. A ljudje jim enostavno več ne verjamejo, kar ne dokazuje samo visoka podpora ukrepom, ki jih skušajo na vsak način prikazati kot prestroge, temveč še en zanimiv detajl iz raziskave Ninamedie. Na vprašanje, koliko zaupajo informacijam, ki jih posredujejo različne institucije, so ljudje največje zaupanje razumljivo namenili zdravstveni stroki (4,16). V oči pa bode, da je Janševa vlada dobila višjo oceno zaupanja (3,32) od medijev (3,16). Tudi to nakazuje nove čase na slovenski medijski sceni, o katerih v odmevnem včerajšnjem videu govori tudi urednik Domovine, Rok Čakš. Levi politiki in mediji namreč pri slikanju (avtoritarne) situacije v Sloveniji spet toliko pretiravajo, da ljudje, na podlagi lastnih izkušenj in zaznav, v tem prepoznavajo blef, ki nima veze z realnostjo. S tem pa pljuvajo v skledo lastne kredibilnosti in se prerivajo za podporo bazena 20 odstotkov najbolj radikalno levega dela volilnega telesa. Če je slednje razumljivo za stranko Levica, ki je ta prostor dodobra zasedla, pa je sledenje ostalih tej najbolj radikalno levi opciji še dokaz več zmedenosti in identitetne krize, ki se dogaja LMŠ, SAB in celo Socialnim demokratom. Prav zato ne čudi, da podpora Šarčevi LMŠ pada kot kamen, ter da zato ne pridobivajo preostale skrajno levo parkirane stranke. S tem pa se med neopredeljenimi ponovno nabira množica, ki bo koga znala prepričati, da je čas za še eno ponovitev igre ustvarjanja instant strank za enkratno uporabo. Ampak če slučajno do tega še četrtič tudi pride, je napočil že skrajni čas, da volivci tej formuli več ne nasedejo.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike
Natisni Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Povezani članki

Anketa Dela: padanju Svobode ni videti konca, pridobiva pa zgolj SD
  • 11. 12. 2023
Anketa POP TV: Nadomestni predsednik vlade najslabše ocenjeni politik v državi
  • 27. 11. 2023
Anketa Dela: beg volivcev od Goloba, dobičkarjev (še) ni
  • 13. 11. 2023