Visoka cena za konec schengna: 110 milijard evrov gospodarske škode

POSLUŠAJ ČLANEK

Migrantska kriza in grožnja terorističnih napadov so v središče pozornosti postavila varnostne in politične vidike, ki jih s seboj prinaša Evropa brez meja.

A čedalje glasnejša zahteva nekaterih, da se dokončno ukine schengensko območje, vzbuja zaskrbljenost pri drugih - gre za strahove, koliko bodo morebitno ponovno vzpostavljene meje stale Evropsko gospodarstvo, pišejo na Politico.eu.

Če pogledamo številke: vsak dan notranje meje schengenskega območja prečka okoli 3,5 milijona ljudi - gre za 22 članic EU ter za Islandijo, Liechtenstein, Norveško ter Švico. Kar 1,7 milijona ljudi živi v eni, na delo pa hodi v drugo državo. Na letni ravni notranje meje prečka blago v vrednosti nekaj trilijonov evrov, poroča Politico.

Francoska državna agencija za planiranje gospodarstva, France Stratégie, ocenjuje, da bi ponovna vzpostavitev mejnih kontrol države stalo okoli 110 milijard evrov, poleg tega pa bi se posledično ekonomska moč EU v desetletju zmanjšala za 0,8 %. Agencija še dodaja, da bi zastoji na cesti in birokracija zlasti prizadela trgovino in turizem.

Konec meseca je Združenje nemških gospodarskih zbornic (DIHK) podalo oceno, da bi ponovna uveljavitev mejnih kontrol Nemčijo stalo 10 milijard evrov na leto. "Gre za natančno oceno, ki vključuje vse prehode meje, tako ljudi kot dobrin. Prav tako je v ceno vključen turizem in preprodaja izdelkov," je za Politico pojasnil Dirk Schlotböller.

Ocene o škodi za EU gospodarstvo se razlikujejo. Prejšnji mesec je namreč predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker sporočil, da bi ponovno vzpostavitev mej EU stalo 3 milijarde izgube na leto ter pri tem navajal oceno Evropske komisije.

V kateremkoli primeru, naj gre za 10 milijard letno, kot ugotavljajo Francozi, ali za tri milijarde, kot navaja Juncker, ponovna vzpostavitev meja ne bi imela usodnih posledic za 14,3 trilijone vredno ekonomijo EU, poroča Politico.

Posledice zaprtja meje bi se tako razlikovale od regije do regije, glede na to, kakšno je njihovo gospodarstvo. Nekatere čezmejne regije so med seboj tako zelo povezane, na primer nemška Bavarska in češka Bohemija, da so meje za njih skoraj nepredstavljive.

Prav tako bi se vrnile tudi čakalne vrste ob vstopih v državo, med drugim tudi trideseturne čakalne vrste na meji med Poljsko in Nemčijo, ki se jih marsikateri voznik tovornjaka še dobro spominja.



Nemčija, Avstrija, Francija, Danska Švedska in Norveška so se do sedaj že poslužile zasilne odločbe ter uvedle začasno kontrolo na svojih mejah. Slednja je zaenkrat omejena na časovno obdobje pol leta, vendar so evropski notranji ministri prejšnji mesec že napravili korak priti podaljšanju ukrepa na dobo dveh let.

Mnogo držav si prizadeva za takšno rešitev, saj v prihodnjem letu pričakujejo najslabši možni scenarij - da bo število migrantov, ki želijo v Evropo, to leto podrlo lanskoletni rekord.


KOMENTAR: Uredništvo
Cena za države članice previsoka
Evropska unija se sooča z največjim izzivom v svoji zgodovini, ki bi po najbolj črnem scenariju lahko pripeljal tudi do njenega konca. A ponovno razdrobljena in z mejami prepletena Evropa ni v interesu nikogar, tako ne držav članic, ko še manj pa kapitalskih centrov, katerim vsaka ovira v prostem pretoku kapitala in delovne sile pomeni strošek in finančno izgubo. Ključni ljudje se zagotovo zavedajo, da v visoko konkurenčnem globalnem svetu evropske države lahko gigantom, kot so Kitajska, Rusija, Indija, ZDA ... konkurirajo le s konceptom "več Evrope" kot obratno. Cena vzpostavitve močnega in učinkovitega nadzora na zunanjih mejah EU je v primerjavi s stroški ukinitve schengena zanemarljiva, zato lahko sklepamo, da bo politika EU vse moči usmerila predvsem v to. Res pa je, da lahko pri tem iz schengea "odleti" kakšna manj kooperativna država.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Prihajajoči dogodki

MAR
28
Velikonočna tržnica
14:00 - 18:00
MAR
29
FKK 4: Za post
19:30 - 21:30