V Italiji, ki je zaradi koronavirusa najbolj ogrožena država na svetu, je doslej umrlo tudi že najmanj 60 duhovnikov. Mnogi so upoštevali poziv papeža Frančiška, naj bodo v teh težkih časih blizu vernikom. Večino žrtev iz duhovniških vrst beležijo v škofiji Bergamo, kjer jih je umrlo najmanj 17.
Prav duhovniki so junaki mnogih zgodb, ki se v teh dneh dogajajo v Italiji. V eni izmed njih je duhovnik Giuseppe tudi daroval svoje življenje za sočloveka.
V teh težkih in negotovih trenutkih, v katerih se je znašla Italija, si duhovniki kljub vsemu prizadevajo stati ob strani ljudem sredi te velike preizkušnje. V nedeljskem nagovoru je ravno njim papež Frančišek namenil posebno zahvalo: »Želim se zahvaliti vsem duhovnikom, za ustvarjalnost teh duhovnikov … Duhovniki, ki si izmislijo tisoč načinov, da bi bili blizu ljudem, da se ljudstvo ne bi čutilo zapuščeno.«
O tem, na kakšne načine upanje Italijanom prinašajo duhovniki, smo pisali TUKAJ. Na takšen način z pozdravom in molitvijo Italijane spodbuja tudi duhovnik Paolo Pizzuti.
#Coronavirus e #fede: la risposta creativa dei sacerdoti italiani. La benedizione delle famiglie di Don Paolo Pizzuti, parroco di San Giuseppe da Copertino a Roma. Il servizio è di @vitodet @TV2000it #siamonoitv2000 #covid19 #preghiera
Puntata integrale: https://t.co/8WNaaFu5Sn pic.twitter.com/N6hciNGmx8
— Siamo Noi (@siamonoitv2000) March 23, 2020
Nesebično dejanje italijanskega duhovnika v obdobju koronakrize
Kot so pred dnevi poročali mediji in različna družbena omrežja, je 72-letni don Giuseppe Berardelli, ki se je okužil s koronavirusom, sredi najhujšega obdobja širjenja epidemije koronavirusa z nesebičnim dejanjem daroval svoje življenje za sočloveka. Rešil je namreč življenje prav tako okuženemu pacientu, tako da mu je odstopil svoj ventilator. Nekaj dni pozneje je don Giuseppe zaradi posledic obolenja po okužbi umrl.
Njegovo dejanje se je mnogih dotaknilo, tudi na družbenih omrežjih je bila vest sprejeta z občudovanjem. Eden od uporabnikov Twitterja je zapisal: »Ta človek je junak! Večina v takšnem položaju ne bi bila pripravljena odstopiti niti zvitka toaletnega papirja!«
Ker tudi don Giuseppe ni smel imeti pogreba, na katerem bi se zbrale množice, so se prebivalci mesta Casnigo, kjer je služboval, zbrali na balkonih in se od njega poslovili z dolgim aplavzom.
Pater, ki vsak dan prehodi različne bolnišnice in blagoslavlja umirajoče
Pater Aqulino je vsak da na poti med različnimi bolnišnicami in v bolnišničnih kapelah blagoslavlja vse obolele, predvsem pa tolaži njihove svojce, »V življenju še nisem videl tako grozne situacije, pa sem več kot 25 let živel v Amazoniji. Osebe tukaj umirajo brez bližine svojcem, prijateljev, sorodnikov,« je dejal za spletni medij Agora.
Pater tako hodi po bolnišnicah, blagoslavlja umirajoče, ko bolnik nima nikogar med svojci, se z njimi v zadnjih trenutkih življenja tudi pogovarja po telefonu in z njimi moli.
Frate Aquilino sorveglia la cappella dell’ospedale di Bergamo e benedice le salme. Il suo racconto “mai visto una situazione così terribile e impressionante, le persone muoiono sole”#agorarai @domenicomarock pic.twitter.com/4vKcTmTPRy
— Agorà (@agorarai) March 24, 2020
Misijonarji: Zbolimo, molimo in umremo
Zanimiva pričevalska zgodba prihaja tudi iz Parme, kjer je v 15. dneh umrlo 13 misijonarjev sv Frančiška Ksaverija. Nihče jih zaradi preobilice dela ne pride testirati, kljub ogromno pozivom. Hrano dobivajo od župnijskega pomočnika, nimajo nobenih kontaktov z zunanjim svetom.
Skorajda vsak dan v zadnjih dveh tednih pa eden izmed njih v tišini spanja umre. »Smo sami, zaklenjeni. Jemo z dvometersko distanco drug od drugega. Zbolimo in umremo. Vmes pa veliko molimo za cel svet,« je povedal predstojnik samostana, ki upa, da se bodo oblasti le zganile in prišli misijonarje tudi testirati in jim zdravstveno pomagati.
Obstajajo ljudje, ki so pozitivni in lahko prenesejo to bolezen, ne da bi sploh vedeli, da jo imajo. Res je krut ta naš svet, ne pusti nam vsem živet. Vsak, ki se je rodil, bo nekoč tudi umrl. To je edino relevantno dejstvo. Lahko obrnemo levo ali desno, toda tako pač je. Obstaja senator, ki ni imel nobenih simptomov, toda ker je veliko potoval je šel na test. Test je bil pozitiven, njemu pa nič. Potem je hči Nancy Pelosi rekla, da je imel njegov sosed prav. Sosed je tega senatorja enkrat napadel od zadaj in prišlo je do tega, da mu je zlomil šest reber ter poškodoval pljuča, da so mu, zaradi tega napada, morali izrezati kos pljuč. Upam, da zdaj razumete, da je hudič v podrobnostih.
V Italiji je res zelo hudo.
To je VOJNA, ki pobija brez pušk. Smilijo se mi tamkajšnji zdravniki in drugo zdravstveno osebje, ki se neumorno borijo.
Sicer pa so hudo prizadeti vsi prebivalci in tudi DUHOVNIKI, ki mašujejo za zaprtimi vrati.
Tudi pri nas smo imeli med “narodno osvobogilno vojno” duhovnika, ki se je dal ustreliti namesto nekega mladega ujetnika z besedami, ustrelite mene, kajti pred njim je še celo življenje, jaz ga pa imam že za seboj.
Mislim, da se je ta duhovnik pogodil z Namci, kajti “naši” so raje ustrelili kakega nesrečnika več kot manj.
Kdo je ta duhovnik?
Danes navsezgodaj sem bil vprašan, če vem, kaj je hujše od epidemije korona virusa.
Seveda vem, sem se skušal rešiti iz zagate, leve opozicijske stranke in režimski mediji ter njihovi novinarji.
Res Levici ni bilo nikoli škoda življenja Slovencev.
To kaže Levica, skupaj z Židanovo komunistično-SD – tudi dandaanašnji.
Nerazumljivo je, da vlado OVIRA, pri sprejemanju ukrepov, za reševanje krize.
Po drugih evropskih državak je tudi vojske dodeljena pri reševanju te “KUGE” Covid-19, da tako vsaj malo razbremenijo policijo.
Toda pri nas to reševaanje ovira Levica, ki se kiti s človekovimi pravicami.
Kaj ima v mislih Levica se težko razume, kajti pravica je tudi, da se ljudem pomaga pri omejitvi širjenja.
Ali se bodo , Mesec, Kordiš, Violeta, Vatovec……, prostovoljno javoli za negovanje in pomoč ljudi po bolnišnicah, ter dostavo hrano obolelim, ki so doma v samoizolaciji?
Tu naj se sedaj izkažejo “Mirovniki-humanitarci”, ne pa samo pri TIHOTAPLJENJU tujcev v državo.
Mogoče si pa ti krepki in zdravi fantje ter dekleta premislijo in se vključijo v samaritansko delo, ko bodo spoznali, da so za opletanje z jezikom dovolj dobri tudi šibkejši fantje in dekleta..
Če nikogar drugega, bo Violteto premagala želja, da bi bila komu tudi koristna, saj zna tako lepo govoriti, kaj so drugi dolžni storiti.
Kar na jok mi gre, ko tole berem. To so res plemeniti ljudje, dobri duhovniki!
Naj jim Bog povrne za vsa njihova dobra dela, človeštvu pa naj nakloni milost, da se rešimo te strašne bolezni!
To je naš, sodobni, križev pot. Hoja z in ob, za in v Jezusu.
Res je letos ta postni čas postal velik KRIŽEV pot – za celo Evropo in druge kontinente. Največji križ pa mora nositi ZDRAVSTVENO osebje.