Vili Kovačič zahteva preiskavo "uvoza tujih volivcev" pred volitvami 2018 - a od takrat jih je v Slovenijo prišlo še enkrat toliko

Ker sta se upravno in ustavno sodišče "znašla v začaranem krogu", je državljan K, Vili Kovačič, sum volilne goljufije prek uvažanja volivcev za zadnje lokalne volitve zdaj naznanil še policiji.

A čeprav uradne statistike za konkretne volitve takšnih nepravilnosti ne zaznavajo, je trend preseljevanja tak, da se bo to, kar Kovačič sumi, da se je zgodilo leta 2018, slej kot prej zgodilo po naravni poti. 

Levičarska politika neselektivnega sprejemanja vsega in vsakogar bo ta trend le še pospešila. Zaenkrat zadeva še ni bila bolj alarmantna, ker za priseljence iz Bližnjega vzhoda in Afrike še nismo ciljna država. Smo pa ciljna država za narode nekdanje Jugoslavije, od koder prihaja kar 83% tujcev, ki bivajo pri nas.

Vili Kovačič, znan tudi pod imenom Državljan K, kot predsednik gibanja Davkoplačevalci se ne damo in pobudnik referenduma o Drugem tiru med Divačo in Koprom, je na Generalno policijsko upravo naslovil zahtevo za preiskavo sumov kaznivih dejanj ob izrednem številu prijav začasnih bivališč v Ljubljani pred lokalnimi volitvami leta 2018. Na lokalnih volitvah imajo namreč volilno pravico tudi tujci, ki v neki občini prijavijo začasno (državljani EU) ali stalno (državljani tretjih držav) prebivališče.

Zaposleni na UE Ljubljana, predvsem sektorju za notranje zadeve, so se tedaj pritoževali nad povečanim obsegom dela, zadnji teden pred volitvami so tudi stavkali, kar je vodilo do odstopa načelnika UE Ljubljana Lovra Lončarja.

Kovačič je prepričan, da je prišlo do »uvoza volivcev« za čas lokalnih volitev, zato od policije zahteva preiskavo o tem, koliko oseb je bilo na novo začasno prijavljenih, na katere naslove so se prijavljali ter koliko in kdaj se jih ne nato ponovno preselilo, ko so bile volitve mimo. Prijavo je že decembra 2018 podal tudi na upravno in ustavno sodišče, kjer se je znašel v pravnem »limbu«.

Ustavno sodišče namreč zahteva obravnavo na upravnem sodišču, to pa po Kovačičevih besedah zahteva, da pravno praznino v zakonu o lokalnih volitvah razreši ustavno sodišče. Ker se po njegovem mnenju sodišča odločanju o zadevi izmikajo, je zadevo konec junija prijavil še na policijo.

35.000 tujcev, ki bi obrnili rezultat volitev v uradnih evidencah ni zaznan, vsaj ne »tik pred volitvami«

Po Kovačičevih informacijah naj bi šlo za 35.000 uvoženih volivcev, ki naj bi prejeli honorar v višini 75 evrov za oddani glas. Podobne anomalije pa naj bi se dogajale tudi v Mariboru in Kopru. Zato je potrebno preveriti, če se je na isti naslov slučajno prijavilo več deset ali celo preko sto ljudi, kar bi nakazovalo na veliko anomalijo.

V kolikor so Kovačičeve informacije točne, bi lahko šlo za preobrat na volitvah, saj je 35.000 glasov več, kot je znašala prednost Zorana Jankovića pred Anžetom Logarjem v boju za županski stolček. Janković je namreč prejel 61.236 glasov, kar je 31.357 glasov več od Logarjevih 29.879.

A število volilnih upravičencev v evidenci Državne volilne komisije ne kaže povečanja števila volilnih upravičencev. Teh je bilo leta 2018 celo dobrih 1.000 manj kot leta 2018 in približno 3.000 več kot na lokalnih volitvah leta 2010

Navedb o priseljevanju tujcev ne potrjujejo niti uradni podatki o tujcih s stalnim ali začasnim prebivališčem v Sloveniji. Število teh se sicer zadnji dve leti konstantno in močno povečuje, a pred samimi volitvami ni zaznati spremembe vzorca siceršnjega prihajanja priseljencev.

Stavka ni bila povezana z volitvami, takšna goljufija bi bila precej kompleksna

Možnost, da je prišlo do goljufanja na lokalnih volitvah v Ljubljani s preseljevanjem so že leta 2018 omenjali nekateri mediji, vendar je tedaj Upravna enota Ljubljana to zanikala. Če bi želeli s preselitvami iz tujine doseči ustrezen učinek, bi namreč lahko priseljevali le državljane Evropske unije, za državljane tretjih držav je pridobitev stalnega prebivališča precej težja.

To je namreč možno zaradi dela, študija, kot združevanje družin ali iz drugih posebnih razlogov, postopki pa so sorazmerno dolgi. Niti pri statistiki števila dovoljenj za prebivanje tujih državljanov tretjih držav, niti pri državljanih drugih držav Evropske unije pa ni v uradnih evidencah zaznati odstopanja od trenda v jeseni 2018.

Kot so še dodali na Upravni enoti, se je stavka začela šele teden dni pred volitvami, za vpis v volilni imenik pa je treba prebivališče urediti vsaj 15 dni pred volitvami. Problemi na Upravni enoti, zaradi katerih je do stavke prišlo, pa so stalni in niso vezani le na obdobje okrog lokalnih volitev. Tudi pri preseljevanju znotraj Slovenije ni za leto 2018 opaziti odstopanja od trenda, ki je sicer prav tako zaskrbljujoč.

Ugotavljanje, ali je v resnici prišlo do goljufanja na volitvah s preseljevanjem je zdaj v rokah policije, ki Kovačiča po enem mesecu od prijave še ni zaslišala, nam dostopne uradne evidence pa ne kažejo indicev na volilno prevaro na volitvah leta 2018, kažejo pa zaskrbljujoč trend.

Trend preseljevanja v Sloveniji vseeno poveden

Samo v dveh letih se je število tujcev z dovoljenjem za bivanje v Sloveniji povečalo za 29 % oz 44.194, od tega gre v veliki večini (41.369) za priseljence iz tretjih držav, večinoma držav nekdanje Jugoslavije. Iz petih držav nekdanje skupne države (Bosna in Hercegovina, Kosovo, Srbija, Makedonija, Hrvaška) prihaja približno 83 % vseh tujcev, ki bivajo v Sloveniji. Njihovo število se je iz 125.759 povečalo za 40.430 na 166.189.

Medtem ko se k nam priseljujejo tujci, pa vse več Slovencev Slovenijo zapušča. V zadnjih dveh letih je število odseljenih Slovencev upadlo pod 7.000, med leti 2012 in 2017 pa se je iz Slovenije letno odselilo preko 8.000 Slovencev, leta 2017 skoraj 10.000.

Priseljevanje tujcev, ki Slovence zamenjujejo in skrbijo za prirast prebivalstva, ki ga ne dosegamo z rodnostjo, pa se opazno poveča z vsako konjukturo in povečanimi potrebi po delovni sili. A hkrati je bil ravno v času zadnje konjukture tudi odhod Slovencev iz Slovenije najvišji.