Viktor Orban zadovoljen z Ursulo von der Leyen: zna razmišljati z glavo Srednjeevropejcev

POSLUŠAJ ČLANEK
Novo izvoljena predsednica Evropske komisije, Ursula von der Leyen, je po obisku Hrvaške svojo turnejo okoli Slovenije nadaljevala v Budimpešti, pri še enem vidnem evropskem voditelju, Viktorju Orbanu.

Obisk je očitno obrodil bogate sadove, saj je bilo iz obeh strani slišati besede pomiritve in optimizma. Von der Leynova je omenjala "svež začetek" in "pragmatične rešitve", Orban pa v njenem predsednikovanju vidi priložnost za "izboljšanje vezi z Brusljem", poročata EU Observer in Politico. 

Spravljivo vzdušje srečanja dveh pomembnih politikov Evropske ljudske stranke nakazuje na pragmatično rešitev spora znotraj politične skupine, ki je pripeljal do zamrznitve članstva Fidesza v EPP. S tem pa so iz razlogov, o katerih smo že pisali, pomirjeni tudi v Slovenski demokratski stranki, ugotavljamo v komentarju uredništva.

V seriji srečanj s pomembnejšimi politiki znotraj Evropske unije je nova predsednica EK po Hrvaški in Poljski v četrtek pristala na Madžarskem.

"Z von der Leynovo smo, kot kaže do sedaj, naredili dobro odločitev," je dejal madžarski predsednik vlade neposredno po srečanju. Po njegovih besedah je bilo dobro, da so "ideološke gorile" uspeli zadržati stran od predsedništva Evropske komisije, pri čemer je imel v mislih vodjo socialistov Fransa Timmermansa. Tako pa so izvolili nekoga s "pragmatičnim instinktom".

In prav v materi sedmih otrok, kar pogosto izpostavi, Orban vidi novo priložnost za izboljšanje vezi z Brusljem. Vidi jo namreč kot političarko, ki "ima v mislih enaka vprašanja glede prihodnosti kot mi sami." Natančneje, prihodnost otrok in družin, vprašanje varnosti in skupnih evropskih oboroženih sil, vključno z razvojem vojaške industrije.

Kot pravi madžarski voditelj, mu je Von der Leynova dejala, da se ne želi osredotočati na stvari, ki države članice delijo, denimo porazdelitev migrantov, temveč raje na teme, ki lahko pripeljejo do pozitivnih rešitev, denimo glede zaščite zunanjih meja EU.

Kljub vsemu po četrtkovem srečanju Viktor Orban ohranja kanček previdnosti: "bomo videli, kaj se bo zgodilo zdaj," je dejal, da vendar dodal:"danes je večja možnost za razumno rešitev kot poprej, oziroma z katerimkoli drugim kandidatom." 

Srečanje zmagovalcev, pravi madžarska ministrica za pravosodje, Judit Varga



Pozitivno se je o srečanju z madžarskim premierom izrekla tudi nemška konservativka. Na twitterju je zapisala, da sta imela z Orbanom "dober pogovor", da sta se strinjala s "svežim začetkom" ter "pragmatičnimi rešitvami" glede migracij. Pogovarjala sta se tudi o konkurenčnosti ter potrebi, da inštitucije EU približamo državam članicam. Ter da je vladavina prava ključna in se nanaša na vse in da potrebujemo močno obrambno unijo.



Po obisku naše južne in vzhodne sosede je predsednica Evropske unije svojo pot nadaljevala še na zahodni strani slovenske meje. V petek je obiskala Italijo.



KOMENTAR: Uredništvo
Zakaj predsednica EK obiskuje same fašiste, ne pa našega otočka demokracije?
Krožna pot novo izvoljene predsednice Evropske komisije okoli, oziroma preko Slovenije, predstavlja pomenljivo sporočilo z več vidikov. Enega pomembnejših smo izpostavili že, ko je preletela Ljubljano in obiskala Zagreb. Drugo pomembno vprašanje je, zakaj, če je Slovenija res otok demokracije, obkrožen s fašističnimi sosedi, kot trdijo naši levičarji, von der Leynova ne obišče resnične svetilnike demokracije v naši vladi, temveč "fašiste" Plenkovića, Orbana, Conteja ... ?!? Morda bi kdo argumentiral, da se predsednica EK pač odpravlja v "problematične" države. A čemu je potem na svoji turneji obiskala tudi liberalno Francijo in socialistično Španijo? Mnogo bolj verjetno je, da obiskuje zavezniške države, oziroma voditelje, ki v Evropi tudi nekaj štejejo. Po drugi strani pa ima njen madžarski obisk pomembne implikacije tudi za slovensko notranjo politiko. Po eni strani poparjeno in v lastni irelevantnosti pred javnostjo razgaljeno pušča slovensko levičarsko oblast. Hkrati pa sprememba prve violine Evropske ljudske stranke prinaša pomembno priložnost za resetiranje ne tako obstranskega spora znotraj EPP, ki je pripeljal do zamrznitve Orbanovega Fidesza in ki ga z Manfredom Webrom na čelu ne bi bilo tako enostavno razrešiti. Kot kaže minuli obisk v Budimpešti, se obe strani tega priročnega izhoda iz neugodne situacije še kako dobro zavedata in ga ne mislita prezreti. Res da se je po eni strani okrepila populistična desnica, a po drugi tudi, liberalna levica, ki je oslabila pozicijo in vpliv Evropske ljudske stranke na prihodnjo politiko EU. Von der Leynova očitno razume, da je naveza s še sprejemljivimi konservativnimi silami, ki v EU, navsezadnje, imajo svojo težo, za ohranjanje ravnotežja napram vse agresivnejšem vrednotnem liberalizmu, potrebna. Slednje je izjemno pozitiven znak in če se po jutru dan pozna, konservativno usmerjeni državljani EU danes lahko spijo kanček mirneje kot neposredno po evropskih volitvah. Enako pa na domači sceni velja tudi za predsednika SDS, Janeza Janšo. Kot smo na Domovini analizirali pred časom, bi namreč dokončen razkol med Orbanom in EPP imel tudi zanj in njegovo stranko na slovenskem parketu precejšnje posledice. Smer rešitve problema, ki se zdaj nakazuje pa ni dober samo za SDS, temveč za konservativno, desnosredinsko domačo in evropsko politiko na splošno. Kar pa je še razlog več za dolge nosove slovenskih levičarjev. Našemu izoliranemu in zapuščenemu političnemu vrhu tako v uteho ostaja opcija, da se v avgustovskih terminih pred javnostjo pokažejo postrojeni pred rusko kapelico pod Vršičem. In upanje, da jih bo, kot bo ponovno koristil možnost, da se, kljub sankcijam Zahoda, kadarkoli pokaže v kakšni od držav članice EU, ponovno povohal ruski predsednik Vladimir Putin.   
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Prihajajoči dogodki

MAR
28
Velikonočna tržnica
14:00 - 18:00
MAR
29
FKK 4: Za post
19:30 - 21:30