Vezava gibanja znotraj regije na aplikacijo #ostanizdrav že žanje prve uspehe. A nekateri močno razburjeni

Peter Merše
Vir foto: pixabay
POSLUŠAJ ČLANEK
Vlada je včeraj na dopisni seji sklenila, da bo sprostila nekatere ukrepe, med drugim tudi gibanje izven svoje občine za štiri statistične regije z najboljšo epidemiološko sliko. A pri tem prehajanju občinskih meja postavila pogoj, da mora imeti posameznik, ki želi prehajati, imeti naloženo in aktivno aplikacijo #OstaniZdrav

Ob množici kritik in pomislekov, ki so se pojavili v zvezi s tem v komentarju uredništva ugotavljamo, da je morda takšen model delovanja dobrodošla sprememba pri vladnih ukrepih za vzpodbudo k uporabi aplikacije, ki je eden najenostavnejših ukrepov za boj proti epidemiji.

In kakšna je sicer statistika uporabe aplikacije?

»Omejitev gibanja med občinami se delno sprosti za prebivalce statističnih regij Gorenjska, Obalno-kraška, Osrednjeslovenska in Goriška. Gibanje je tako omejeno na območje celotne regije, kjer imajo osebe prebivališča in ne več na posamezno občino. Pogoj je, da ima oseba na mobilnem telefonu naloženo in stalno aktivirano mobilno aplikacijo #OstaniZdrav. Izjema velja tudi za športno-rekreativne dejavnosti.«

Odlok, ki bo veljal med 15. in 23. decembrom, razen v primeru, da se spremeni epidemiološka slika. Informacije so zvečer usklajeno objavili ministri, malo pred polnočjo pa je bil odlok že objavljen tudi v Uradnem listu.

Ukrep povečal število uporabnikov aplikacije že prvi dan. Pa druge številke?


Informacija o rahljanju ukrepov ter pogoju za prehajanje med občinami je že včeraj vzpudbudila večje število posameznikov, da so si naložili aplikacijo. Samo včeraj si je aplikacijo naložilo skoraj 6.000 novih uporabnikov, kar je šestkrat več od dnevnega povprečja zadnjih dveh mesecev.

Aplikacijo #OstaniZdrav zdaj uporablja 207.960 Slovencev, kar predstavlja 10 % populacije oz. približno 17 % uporabnikov mobilnih telefonov. V Nemčiji je ta odstotek že bistveno višji. Njihova aplikacija je bila prenesena na 23,2 milijona pametnih telefonov, kar predstavlja 28 % prebivalstva Nemčije oz. če predpostavimo, da pametne telefone uporablja podoben delež Nemcev kot Slovencev, kar na 40 % mobilnih telefonov.

Pri tem je potrebno vedeti, da so Nemci v odnosu do zasebnosti najbolj striktni v Evropi. 3 % nemških gospodinjstev je denimo od Googla zahtevalo, da v aplikaciji Google Street View zabriše njihove hiše, kar se drugod praktično ne dogaja. Še višji je delež Fincev, ki so si naložili aplikacijo. Teh je bilo že konec septembra več kot 50 %. Na vprašanje, zakaj so si naložili aplikacijo, jih je večina odgovorila, da to smatrajo za državljansko dolžnost ali pa pritisk okolja.

Med Slovenci številk, zakaj se kdo odloči za namestitev aplikacije, nimamo, je pa le ta že od svojega začetka predmet političnega boja, kar se kaže tudi v deležih uporabnikov glede na podporo oz. nepodporo aktualni vladi. V oktobrski anketi Domovine je aplikacijo naložilo ali imeli namen naložiti 82,5 % volivcev strank vladne koalicije in 49,6 % volivcev strank leve opozicije, ki so sodelovali v anketi.

Še večji problem je vnašanje TAN kod, ki jih prejmejo potrjeno okuženi, s čimer opozorijo ljudi, s katerimi so bili v tesnem stiku. Teh je dnevno vnesenih le med 80 in 90, čeprav je dnevno potrjenih okužb okrog 1500. To pomeni, da le okrog 6 % okuženih to tudi zabeleži v aplikacijo. Številka je tako majhna, ker velik delež okuženih aplikacije nima, nekateri, ki pa jo imajo, pa kode ne vnesejo. Aplikacija tako ne more zaznati, da je nekdo bil okužen, saj ni centralno vodena. Institucije, četudi bi želele, kode same niti ne bi mogle vnesti namesto okuženih posameznikov.

https://twitter.com/IrenaUlcar/status/1338241273585684483

Marketniški način pridobitve ljudi, da si naložijo aplikacijo ali grob poseg v ustavo?


Ukrep je že prejel kar nekaj odzivov in pomislekov, pa tudi podpore. Tisti, ki ukrep podpirajo, vidijo v njem dobro »marketinško« potezo za motiviranje k uporabi aplikacije in opozarjajo na dejstvo, da je obvezno tudi kaj drugega, denimo zimske gume na avtomobilu v zimskem času. "Ukrep razumem kot poskus, da se motivira ljudi, da naložijo aplikacijo." je za Domovino povedal dr. Žiga Turk.

https://twitter.com/meteoriterain/status/1338213335175729153

https://twitter.com/alenkahelbl/status/1338385747796176897

https://twitter.com/ZigaTurk/status/1338378079169867783

Nasprotniki opozarjajo, da je uporaba aplikacije prostovoljna in kot taka njena neuporaba ne more predstavljati osnove za kaznovanje, kar je v nasprotju tudi s pravili, ki sta jih za tovrstne aplikacije objavila Google in Apple v svojih trgovinah z aplikacijami. V vladnem ukrepu tako vidijo vdor v zasebnost in nadzor. Nekateri se pritožujejo tudi nad nedelovanjem aplikacije in pomanjkanju pravne podlage, na kar opozarja tudi pravnik dr. Andraž Teršek. Na svojem FB profilu je ukrep označil kot grob in protiustaven. Napoveduje tožbo na Upravnem sodišču in poziva Informacijsko pooblaščenko, da poda mnenje.

Negativno mnenje ima tudi informacijska pooblaščenka, a ugledni pravni strokovnjak dr. Boštjan M. Zupančič jo demantira.



https://twitter.com/FairJanez/status/1338386467169701889

https://twitter.com/SebastjanPirih/status/1338386273250193408

https://twitter.com/zemljak_/status/1338402516632031233

Pojavlja se tudi vprašanje, kako lahko (ali ne) občinske meje prehajajo tisti, ki pametnega mobilnega telefona nimajo, ali pa ta ne omogoča namestitve aplikacije. Na to opozarja tudi varuh človekovih pravic, ki sicer pozdravlja sproščanje ukrepov. In pa vprašanje nadzora. Kako se bo spoštovanje ukrepa preverjalo, saj je po mnenju Branka Lobnikarja s Fakultete za varnostne vede, za vpogled v telefon potreben sodni nalog.

https://twitter.com/hamudu/status/1338446771450736642

https://twitter.com/Libertarec/status/1338406465011388417



KOMENTAR: Peter Merše
Gre za motivacijo za skupno solidarnost
Čeprav ukrep, ki zaenkrat odpira še mnoga tehtna vprašanja, je pomembneje od črkobralstva bistvo tega ukrepa. Vlada želi ljudi motivirati za uporabo aplikacije #OstaniZdrav tako, da imajo njeni uporabniki določene ugodnosti (lahko potujejo med občinami). Tako skušajo dobiti »na finto« tiste, ki do sedaj niso dojeli, da je namen aplikacije skupinska solidarnost (za učinkovitost je potrebna kolektivna uporaba) in ne izraz politične pripadnosti. Finci denimo to razumejo. Več kot polovica je aplikacijo naložila, ali ker vedo, da s tem pomagajo sebi, družbi in državi, ali pa zato, ker so jih k temu vzpodbudili tisti, ki imajo vpliv in to razumejo. Pri nas žal ni tako. Z rahljanjem ukrepov po regijah vlada daje vzpodbudo tudi drugim regijam, da se potrudijo doseči to stanje. Če bomo odgovorni, si rahljanje ukrepov lahko privoščimo. Uporaba aplikacije spada na polje odgovornosti. Za vse, ki je nočejo, je še vedno alternativa zaprtje … Seveda pa morajo biti ukrepi tudi pravno vzdržni, saj na tem vendarle temelji naša družba. Zaenkrat si lahko le želimo, da bi očitno dober namen vlade izvedli tako, da bo tudi praktični volk sit in pravna koza cela. Pri medijskem masakru političnega boja namesto boja z epidemijo je to nadvse težko.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike
Natisni Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Povezani članki

V Franciji, kjer velja najvišja stopnja ogroženosti zaradi terorizma, že šestič v tednu dni evakuirali Versajsko palačo
  • 21. 10. 2023
Poljski predsednik je Mateuszu Morawieckemu omogočil oblikovanje vlade
  • 07. 11. 2023
Vlada potrjevanje zakona o obnovi zaradi »nejasnih zadev« prestavlja na četrtek
  • 22. 11. 2023