"Veseli december" na ulici: pogovor z beračem Danijelom
POSLUŠAJ ČLANEK
Ljubljana, božični čas. Na Čopovi se sprehajajo ljudje, malokdo se ozre na 33-letnega Danijela Bitenca, ki sedi ob svojem plakatu. Mimoidoče prosjači za kovanec ali dva.
Ustavili smo se ob njem in ga vprašali po tem, kakšen je december in božič onkraj blišča nakupovanja, obdarovanja ter pohajkovanja po trgovinah.
Zdravo Danijel, kako to, da si se znašel na cesti?
Hm, šel sem od doma zaradi nesoglasij. Devet zim sem preživel zunaj, spal sem po različnih zapuščenih hišah, vagonih, skvotih. Dve leti nazaj sem se poročil in se odločil, da spremenim svoje življenje. Zdaj z ženo najemava neko stanovanje, 23 kvadratov, 330 evrov na mesec, komaj nama znese.
Kje si spoznal svojo ženo, je bila tudi ona na cesti?
Ne, ona je prej živela pri starših ... Zdaj sva skupaj in živiva skupaj, nočem preživeti še ene zime na mrazu, raje se vržem z mostu.
Kakšne dohodke imata, kako to, da moraš prosjačiti?
Družina nobenemu ne pomaga, razen občasno, službe ne dobiva ... Jaz imam sladkorno bolezen, tako da še težje delam. Imava 450 evrov socialne pomoči kot zakonski par. Večina gre za najemnino, potem poskušava delati, prosjačiti za to, kar potrebujeva.
Kakšne načrte imata za prihodnost?
Seveda si želiva otroka, razmišljava tudi o tem. Ampak ne veva, kako bo.
Kako je na cesti, kako vidiš ostale brezdomce?
V redu, v redu je. Razen tistih, ki so pijanci ali zadrogirani, drugače so prijazni. Razen teh tu ... (gestikulira proti bendu).
Kakšen je zaslužek?
Kakor kdaj, Včasih dobiš od nekoga petdeset evrov, sto dolarjev ... včasih pa cel dan nič. Kakor danes; sedim tu že ure, pa sem dobil en evro. Rad bi domov zvečer prinesel vsaj dvajset evrov, kupiti morava hrano, ampak nič ...
Komu misliš, da dajo več?
Dajo temle (pokaže na skupino pevcev), meni pa ne. Jaz sem Slovenec pa lahko tukaj sedim cel dan, tujcem pa dajejo ... Oni so iz Romunije, Makedonije, če bi jaz prišel tja prosit, bi me razbili, ampak mi Slovenci ne poskrbimo za svoje ljudi.
Kako je na cesti za božič?
Bedno, sam si. Ni hrane, ni jelke, ni daril. Večinoma sem bil sam. Depresivno. Letos pa ne veva, kaj bova z ženo ... saj nimava kam, pač doma bova.
Se ti zdi, da so decembra ljudje bolj prijazni, naklonjeni brezdomcem?
Ne, ne vem. Saj so prijazni, samo tujcem dajo, jaz pa lahko sedim tukaj cel dan. Ampak drugače, kakor kdo, eni so prijazni, eni ne. Ne vem, če decembra bolj.
Ustavili smo se ob njem in ga vprašali po tem, kakšen je december in božič onkraj blišča nakupovanja, obdarovanja ter pohajkovanja po trgovinah.
Zdravo Danijel, kako to, da si se znašel na cesti?
Hm, šel sem od doma zaradi nesoglasij. Devet zim sem preživel zunaj, spal sem po različnih zapuščenih hišah, vagonih, skvotih. Dve leti nazaj sem se poročil in se odločil, da spremenim svoje življenje. Zdaj z ženo najemava neko stanovanje, 23 kvadratov, 330 evrov na mesec, komaj nama znese.
Kje si spoznal svojo ženo, je bila tudi ona na cesti?
Ne, ona je prej živela pri starših ... Zdaj sva skupaj in živiva skupaj, nočem preživeti še ene zime na mrazu, raje se vržem z mostu.
Kakšne dohodke imata, kako to, da moraš prosjačiti?
Družina nobenemu ne pomaga, razen občasno, službe ne dobiva ... Jaz imam sladkorno bolezen, tako da še težje delam. Imava 450 evrov socialne pomoči kot zakonski par. Večina gre za najemnino, potem poskušava delati, prosjačiti za to, kar potrebujeva.
Kakšne načrte imata za prihodnost?
Seveda si želiva otroka, razmišljava tudi o tem. Ampak ne veva, kako bo.
Kako je na cesti, kako vidiš ostale brezdomce?
V redu, v redu je. Razen tistih, ki so pijanci ali zadrogirani, drugače so prijazni. Razen teh tu ... (gestikulira proti bendu).
Kakšen je zaslužek?
Kakor kdaj, Včasih dobiš od nekoga petdeset evrov, sto dolarjev ... včasih pa cel dan nič. Kakor danes; sedim tu že ure, pa sem dobil en evro. Rad bi domov zvečer prinesel vsaj dvajset evrov, kupiti morava hrano, ampak nič ...
Komu misliš, da dajo več?
Dajo temle (pokaže na skupino pevcev), meni pa ne. Jaz sem Slovenec pa lahko tukaj sedim cel dan, tujcem pa dajejo ... Oni so iz Romunije, Makedonije, če bi jaz prišel tja prosit, bi me razbili, ampak mi Slovenci ne poskrbimo za svoje ljudi.
Kako je na cesti za božič?
Bedno, sam si. Ni hrane, ni jelke, ni daril. Večinoma sem bil sam. Depresivno. Letos pa ne veva, kaj bova z ženo ... saj nimava kam, pač doma bova.
Se ti zdi, da so decembra ljudje bolj prijazni, naklonjeni brezdomcem?
Ne, ne vem. Saj so prijazni, samo tujcem dajo, jaz pa lahko sedim tukaj cel dan. Ampak drugače, kakor kdo, eni so prijazni, eni ne. Ne vem, če decembra bolj.
Povezani članki
Zadnje objave
P. Metod Benedik, cerkveni zgodovinar: Škofjeloški pasijon je unikum v svetu
29. 3. 2024 ob 6:31
Svoboda govora ali govor Svobode
28. 3. 2024 ob 7:31
Ekskluzivno za naročnike
Domovina 141: 30 let uroka Depale vasi
27. 3. 2024 ob 6:29
Domovina 140: Kam gre denar od precenjenih železniških postaj
20. 3. 2024 ob 6:29
To je groza, ni pa strah – Justin Earl Grant
18. 3. 2024 ob 23:11
Prihajajoči dogodki
MAR
29
V kapeli Zavoda ŽIVIM križev pot za življenje
15:00 - 15:45
MAR
29
FKK 4: Za post
19:30 - 21:30
MAR
31
ZAJETI V IZVIRU - SLOVENSKI OTROCI LEBENSBORNA
18:00 - 19:00
APR
01
APR
01
KINO V ŽIVO: OKRONANA
19:00 - 21:00
0 komentarjev
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.