Vesel 1. maj vam želi Princesa socializma!

Z Lenko se druživa že iz gimnazijskih časov. Pomagala mi je pri matematiki, jaz pa sem v njenem imenu pisala pisma fantom, v katere je bila zaljubljena. Njen oče je bil pomemben funkcionar, doma so imeli vsega, kar si je poželo njeno srce. Najbolj so mi ostale v spominu pomaranče. Kraljevale so v ogromni porcelanasti posodi in moje lačne oči so se na skrivaj zmeraj pasle na njej. Na steni so visele dragocene slike, po tleh so bile položene perzijske preproge. Zmeraj se mi je zdelo, da sem prišla v pravljični svet, ki je bil zame, štorasto deklico s kmetov, malodane neresničen.

V letih, ko smo verjeli, da bo postal socializem garant razvoja človeštva v pozitivni smeri, kapitalizem pa bo neslavno končal svojo zgodovinsko pot, so jo starši poslali na študij v tujino. Takrat so se najine poti za kar nekaj let razšle. Ko mi je ob novem letu poslala voščilo, se ni nikoli podpisala z imenom, ampak s ''te pozdravlja princesa Socializma''.

Res je bila princesa! Starši so ji omogočali, da je živela na veliki nogi in obiskovala najboljše šole!

Kadar je bila dobre volje, se je rada pošalila: ''Če že delavci nimajo od očetovega zavzemanja za njihove pravice nobenih koristi, jih imam vsaj jaz!''

V Ljubljani so imeli razkošno in zelo prostorno stanovanje, pa zidanico na Dolenjskem, vikend na morju … Po osamosvojitvi se je, tako pravi Lenka, bogastvo še podeseterilo.

Kadar se vrača v domovino, se najraje zapelje do vikenda na morju, ki ga je podedovala od staršev. Brez dlake na jeziku je že večkrat razložila, kako so prišli do njega. ''Očetov prijatelj, ki je gradil počitniške domove za delavce, je iz iste malhe postavil naš in še kakšen drug vikend. Fantje so delovali po principu roka roko umije. Če jaz naredim uslugo tebi, jo boš ti meni. Tudi nekoč se je gradilo podobno, kot bi radi danes gradili drugi tir! Usluga sem, usluga tja in ni čudno, da potem končna cena zbezlja pod nebo.''
Ko je razlagala, čigava je kakšna mogočna vila, sem zmajevala z glavo: kako imajo lahko ti, ki se zavzemajo za socializem in delavske pravice, pa za enakost in enakopravnost, med šumečimi borovci počitniško hišico. Kje je logika?

S kolesom po socialistični transverzali


Nekoč sva ob prvomajskih praznikih kolesarili po slovenski in hrvaški obali. Poti, po kateri me je vodila, je ljubkovalno rekla ''Transverzala socialističnih kraljev''. Ko je razlagala, čigava je kakšna mogočna vila, sem zmajevala z glavo: kako imajo lahko ti, ki se zavzemajo za socializem in delavske pravice, pa za enakost in enakopravnost, med šumečimi borovci počitniško hišico. Kje je logika?

Lenka me ima za naivno: ''Saj so bili včasih barabe, a takšne, kot jih srečujem danes, pa niti približno. Moji starši so bili del rdeče aristokracije, a privilegirancev ni bilo veliko. Zadnja leta so se izkoriščevalci delavskega razreda razpasli in se zalezli v vse pore družbe.

Drži, da dogajanje v domovini opazujem le iz tujine, a vendarle! Ni mi jasno, zakaj so državljani kar tiho? Zakaj se ne uprejo izkoriščanju? V Franciji gredo na ulice tudi tisti, ki imajo po 2.000 evrov pokojnine, pri vas pa so tiho celo oni, ki životarijo s petsto evri. Ravnokar se vam je podražil bencin, pa je delavski razred to mirno sprejel? Pravite, da ste osamosvojeni, na televiziji pa se predvajajo isti filmi kot v času najine mladosti! A ste sploh normalni, da vse to prenašate?''
Razumem, da so imeli njeni starši v jedilnici in v predsobi Titovo sliko. Ne nazadnje so imeli od njega toliko koristi, da se je že spodobilo, da so nanj gledali s spoštovanjem.

Po Titu Tito


Razumem, da so imeli njeni starši v jedilnici in v predsobi Titovo sliko. Ne nazadnje so imeli od njega toliko koristi, da se je že spodobilo, da so nanj gledali s spoštovanjem.

Ne razume pa, da ga s takšno sentimentalnostjo ohranjajo v spominu tudi potomci tistih, ki jih je dotični s sprevrženimi socialističnimi idejami in samoupravljanjem prignal na rob obupa.

V tujini se je (drugič) poročila s profesorjem s prestižne univerze, na kateri so diplomirali pomembni politiki, poslovneži in znanstveniki. Mnoge od njih gosti tudi na njej tako ljubem koščku Jadrana.

Nekoč jim je povedala zgodbo o gospodu, ki se je kmalu po osamosvojitvi k svoji tašči vozil na morski dopust v razdrapani rdeči škodi.

''Potem mu je padla sekira v med, pridružil se je pravi stranki ter se začel družiti s pravimi ljudmi. Ko smo se naslednjič videli, je ponosno zlezel iz Mercedesa. Ni minilo dolgo, ko si je kupil lastno počitniško hišico. Ko sem ga vprašala, če je zadel na loteriji, mi je odgovoril, da bi mi že oče moral povedati, da je politika kurba, a če nastaviš pravemu, se ti obilo obrestuje!''

Psi lajajo, kolona pa gre dalje. Alenka pa je frdamanega vraga izpustila iz stekleničke. Ko bom v teh dneh poslušala govorce, ki bodo grmeli z odrov s svojimi protiimperialističnimi govori, se bom nehote vprašala, kakšno plačilno listo ob mesecu prinese domov, in kaj vse si lahko z njo privoščijo, česar si uboga raja, ki že desetletja posluša ene in iste floskule, nikoli ne bo mogla.

Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Prihajajoči dogodki

MAR
28
Velikonočna tržnica
14:00 - 18:00
MAR
29
FKK 4: Za post
19:30 - 21:30