Verska svoboda zaenkrat obranjena. Ameriški katoličani pod Trumpom pred zgodovinsko nalogo

POSLUŠAJ ČLANEK

Mnogi komentatorji so pred ameriškimi predsedniškimi volitvami opozarjali, da je morebitna Trumpova zmaga odvisna od glasov katoličanov.

V dneh po volitvah se je izkazalo, da so bile te napovedi pravilne. Če so na preteklih dveh volitvah katoličani podprli demokrata Obamo (2008 za +9 odstotnih točk, 2012 samo še za +2 odstotni točki), pa so se letos glasovi krepko prelili k republikancu Trumpu, ki je med katoličani dobil za +7 odstotnih točk podpore.

Glede na to, da ta podatek temelji na vzporednih volitvah, ki so se letos izkazale za precej netočne, zna biti dejanski odstotek katoličanov, ki so podprli Trumpa, še večji.

verske-locine-zda

Trumpova republikanska nominacija šok za katoličane


Večina ameriških katoličanov glavnega šoka ni doživela ta teden z razglasitvijo rezultatov predsedniških volitev, ampak v maju 2016, ko je postalo jasno, da bo osvojil republikansko nominacijo.

Znaten del katoliške civilne družbe se je tedaj javno izpostavil proti Trumpu, proti njegovi nominaciji so pozvali najuglednejši ortodoksno katoliški intelektualci.

Čeprav je bilo tedaj težko predvideti, da bi Trump lahko osvojil večino katoliških glasov, pa je bilo že kmalu jasno, zakaj bi ga mu glas lahko dali celo mnogi njegovi tedaj najostrejši katoliški kritiki – novi ameriški predsednik bo namreč predlagal zagotovo enega, lahko pa celo tja do 4 nove sodnike vrhovnega sodišča, ki imajo dosmrtni mandat.

Obramba verske svobode


Če bi zmagala Clintonova, bi imela v prihodnjem mandatu možnost sestavo vrhovnega sodišča znatno prevesiti v liberalno smer. To pa bi za katoličane pomenilo dvojno nevarnost.

Vrhovno sodičšče je v času Obamovega predsednikovanja poskrbelo za eno za katoličane najbolj bolečh odločitev – leta 2015 je odločilo, da morajo vse zvezne države priznati istospolno poroko.

Z novo liberalno večino bi gotovo še naprej utrjevalo radikalne korake demokratske predsednice Clintonove pri razgradnji temeljnih družinskih in človeških vrednot, ki so v srcu krščanstva.

V nevarnosti bi bila tudi verska svoboda. Mnogi katoličani so se zbali, da bi z večinsko liberalnim vrhovnim sodiščem izgubili še zadnji branik pred versko svobodo, in bi tako lahko postali predmet preganjanja že samo zaradi izražanja lastnih stališč ali ugovora vesti.

Zaceliti rane v razdvojenem narodu


Mnogi škofje ter vidni duhovniki in laiki so poudarjali, da jih po volitvah čaka – ne glede na izid – prizadevanje za zacelitev ran med ljudmi, ki jih je ta kampanja poglobila ali povzročila.

V vsakem primeru. A zdaj, ko so na »zmagovalni« strani, in ko imajo na prvi pogled z obranjeno versko svobodo spodbudnejše okolje, je njihova odgovornost še večja, takorekoč zgodovinska. Naloga pa morda še celo težja.

Prav katoličani so kot del enega treh ključnih stebrov »Trumpove volilne koalicije« (1. beli delavci, 2. verni kristjani in 3. socialni konzervativci) tisti, ki imajo imajo najboljše temelje, da lahko pomagajo zaceliti rane in zgradijo mostove do Amerike, ki je bila na teh volitvah poražena.

Mnogi katoličani so si to, brez predvolilne preračunljivosti, prizadevali že pred volitvami, zlasti pri eni najbolj vročih točk kampanje – vprašanju ilegalnih priseljencev. Pri tem so bili izzvani in opogumljeni z jasnim zgledom papeža Frančiška.

Bolj kot o drugih so govorili o prihodnosti

»Prav zdaj mnogo otroci v našem mestu in naši državi odhajajo spat v strahu,« je na medverski molitvi dva dni po volitvah opozoril nadškof iz Los Angelesa José Gómez, ki je mehiškega porekla.

Pri tem je mislil na otroke nelegalnih priseljencev, ki se bojijo, da bo oblast prišla po njihove starše in jih deportirala.

Gómez, ki je – zanimivo – član konzervativnega Opus Dei, je še opozoril, da se deportacije že dogajajo pod Obamo, da imajo ZDA že dolgo nevzdržno priseljevalno politiko in da bi ta problem lahko rešili ki so bili na oblasti zadnjih 15 do 30 let.

Gómez je trenutno Obamovo administracijo še pozval, naj ustavi deportacije, dokler ne bo sprejeta celovita imigracijska reforma.

Kaj po Trumpu?


Kaj bo prineslo Trumpovo predsedovanje, se v teh dneh sprašuje mnogo ljudi v ZDA in po vsem svetu.

Zagotovo pa je jasno eno – rezultat volitev čez 4 leta (ali morda čez 8 let) bo še veliko bolj odvisen od ameriških katoličanov, kot je bil rezultat teh.

Te volitve so bile krik mnogokje prezrte in pozabljene belske krščanske Amerike. Toda ta Amerika je v tem trenutku v zatonu, predvsem demografskem, pa tudi kulturnem in religioznem.

Trump je to Ameriko uspel zaznati ter jo na presenečenje mnogih prebuditi in povezati v najbolj šokantno politično zmago zadnjih nekaj desetletij. A njegova zmaga ni bila tako zelo močna. Če bi samo 1 od 100 volivcev, ki so izvolili Trumpa, dal glas Clintonovi, bi bil rezultat obrnjen.

Ključ je v rokah katoličanov


Novi predsednik lahko z republikansko večino v kongresu gotovo marsikaj spremeni in določene procese, ki razkrajajo njegovo »volilno koalicijo« upočasni ali zaustavi.

Ne more pa povzročiti njenega preporoda. Še manj lahko s svojo dosedanjo ostro in posledično večinoma razdvajalno držo poseže do jedra »volilne opozicije«, zlasti do mladih ter Afro- in Latino-Američanov.

Tja pa lahko, če bodo hodili po poti evangelija, pridejo ameriški katoličani. Zato je ključ do resnične spremembe ameriške družbe in kulture, ki ima lahko nedvomno vpliv tudi na celotno zahodno kulturo, prav v njihovih rokah.

Če jim to ne bo uspelo, pa obstaja nevarnost, da se bodo po koncu Trumpove Amerike ali pa že med njo soočili s protiudarom neslutehnih razsežnosti.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike