Verska svoboda v ZDA. Kako pomembni so pri tem svetovni nazori sodnikov? Kako na to gledamo v Sloveniji?
POSLUŠAJ ČLANEK
Embed from Getty Images
Ameriško Vrhovno sodišče je te dni odločalo o križu, ki so ga v zvezni državi Maryland postavili v spomin žrtvam 1. svetovne vojne. Tožnik, Ameriško združenje humanistov, je zatrjevalo, da spomenik padlim v 1. svetovni vojni krši ločitev cerkve in države, saj je v obliki križa, ta pa je jasen verski simbol. Zvezno sodišče je odločilo, da tak križ posega v versko svobodo, zato se je Združenje veteranov, ki je križ postavilo, pritožilo na Vrhovno sodišče.
Sodišče je odločalo o vprašanju ali je tak križ, ki je postavljen na državnem zemljišču, v nasprotju z ustavo. S sedmimi glasovi proti dvema so odločili, da tak spomenik ne posega v ločitev cerkve in države.
Odločitev sodišča je še posebej zanimiva, saj odstopa od dosedanje prakse, ki jo je Vrhovno sodišče začelo z odločitvijo v primeru Lemon v. Kurtzmanu iz leta 1971. Gre za odločitve, ki je bila že velikokrat kritizirana, govori pa o prepovedi državnega sofinanciranja cerkvenih šol, saj naj bi ta kršila ustavno zagotovljeno ločitev cerkve in države.
Kljub močni večini pa so argumenti za odločitve med sodniki v primeru križa iz Marylanda zelo različni. Štirje sodniki so svojo odločitev, ki odstopa od odločitve v primeru Lemon v. Kurtzman, utemeljili s tem, da precedens v primeru iz Marylanda ni uporaben, saj gre za drugačno dejansko stanje. Dva druga sodnika sta prepričana da test o kršitve svobode ni uporaben za vse primere in zahteva od sodišča večjo fleksibilnost, še dva druga sodnika pa sta pripravila svoja merila presojanja ali gre za kršitev ustave.
Spet drug sodnik je v svojem mnenju zapisal, da "užaljen opazovalec ni dovolj za presojo ustavnosti spomenika z določbo o ločitvi cerkve in države." Najbolj odločni med njimi pa so se zavzemali za popoln odmik od odločitve Lemon v Kurtzman, saj je slaba in je nihče ne more zagovarjati.
Odločitev v primeru Lemon v. Kurtzman tako ostaja precedens, ki pa ga bodo sodniki v presojanju ali je neko dejanje v nasprotju z ločitvijo cerkve in države, še naprej obračali in prilagajali trenutni situaciji.
Ob tej zmagi na Vrhovnem sodišču pa se veselijo tudi vsi republikanci v Ameriki. Prepričani so namreč, da brez njim nazorsko naklonjenim sodnikov, ki so bili na sodišče izvoljeni v času predsedovanja obeh Bushov in Trumpa, taka zmaga ne bi bila mogoča. Američani se dobro zavedajo, da je nazorska uravnoteženost na Vrhovnem sodišču pomembna, saj sodišče razlaga ustavo in odloča o človekovih pravica, kjer svetovni nazor igra veliko vlogo.
Malo manj se tega zavedamo v Sloveniji, kjer se še vedno poizkušamo prepričati, da sodniki nimajo svetovnega nazora, ki bi vplival na njihove odločitve. Tako imamo Ustavno sodišče, ki je nazorsko neuravnoteženo, posledično pa so take tudi njihove odločitve.
Kljub temu pa se moramo zavedati, da so sodniki pri opravljanju svoje funkcije strokovnjaki in profesionalci, večina primerov, ki jih dobijo na mizo, pa ni ideološko spornih.
Ameriško Vrhovno sodišče je te dni odločalo o križu, ki so ga v zvezni državi Maryland postavili v spomin žrtvam 1. svetovne vojne. Tožnik, Ameriško združenje humanistov, je zatrjevalo, da spomenik padlim v 1. svetovni vojni krši ločitev cerkve in države, saj je v obliki križa, ta pa je jasen verski simbol. Zvezno sodišče je odločilo, da tak križ posega v versko svobodo, zato se je Združenje veteranov, ki je križ postavilo, pritožilo na Vrhovno sodišče.
Sodišče je odločalo o vprašanju ali je tak križ, ki je postavljen na državnem zemljišču, v nasprotju z ustavo. S sedmimi glasovi proti dvema so odločili, da tak spomenik ne posega v ločitev cerkve in države.
Odločitev sodišča je še posebej zanimiva, saj odstopa od dosedanje prakse, ki jo je Vrhovno sodišče začelo z odločitvijo v primeru Lemon v. Kurtzmanu iz leta 1971. Gre za odločitve, ki je bila že velikokrat kritizirana, govori pa o prepovedi državnega sofinanciranja cerkvenih šol, saj naj bi ta kršila ustavno zagotovljeno ločitev cerkve in države.
Skorajšnja poenotenost sodnikov, a brez jasnih in usklajenih argumentov
Kljub močni večini pa so argumenti za odločitve med sodniki v primeru križa iz Marylanda zelo različni. Štirje sodniki so svojo odločitev, ki odstopa od odločitve v primeru Lemon v. Kurtzman, utemeljili s tem, da precedens v primeru iz Marylanda ni uporaben, saj gre za drugačno dejansko stanje. Dva druga sodnika sta prepričana da test o kršitve svobode ni uporaben za vse primere in zahteva od sodišča večjo fleksibilnost, še dva druga sodnika pa sta pripravila svoja merila presojanja ali gre za kršitev ustave.
Spet drug sodnik je v svojem mnenju zapisal, da "užaljen opazovalec ni dovolj za presojo ustavnosti spomenika z določbo o ločitvi cerkve in države." Najbolj odločni med njimi pa so se zavzemali za popoln odmik od odločitve Lemon v Kurtzman, saj je slaba in je nihče ne more zagovarjati.
Odločitev v primeru Lemon v. Kurtzman tako ostaja precedens, ki pa ga bodo sodniki v presojanju ali je neko dejanje v nasprotju z ločitvijo cerkve in države, še naprej obračali in prilagajali trenutni situaciji.
Ob tej zmagi na Vrhovnem sodišču pa se veselijo tudi vsi republikanci v Ameriki. Prepričani so namreč, da brez njim nazorsko naklonjenim sodnikov, ki so bili na sodišče izvoljeni v času predsedovanja obeh Bushov in Trumpa, taka zmaga ne bi bila mogoča. Američani se dobro zavedajo, da je nazorska uravnoteženost na Vrhovnem sodišču pomembna, saj sodišče razlaga ustavo in odloča o človekovih pravica, kjer svetovni nazor igra veliko vlogo.
Se tega v Sloveniji zavedamo?
Malo manj se tega zavedamo v Sloveniji, kjer se še vedno poizkušamo prepričati, da sodniki nimajo svetovnega nazora, ki bi vplival na njihove odločitve. Tako imamo Ustavno sodišče, ki je nazorsko neuravnoteženo, posledično pa so take tudi njihove odločitve.
Kljub temu pa se moramo zavedati, da so sodniki pri opravljanju svoje funkcije strokovnjaki in profesionalci, večina primerov, ki jih dobijo na mizo, pa ni ideološko spornih.
Povezani članki
Ekskluzivno za naročnike
Domovina 141: 30 let uroka Depale vasi
27. 3. 2024 ob 6:29
Domovina 140: Kam gre denar od precenjenih železniških postaj
20. 3. 2024 ob 6:29
To je groza, ni pa strah – Justin Earl Grant
18. 3. 2024 ob 23:11
Prihajajoči dogodki
MAR
28
Velikonočna tržnica
14:00 - 18:00
MAR
28
Predstavitev knjige Materinska knjižica
18:00 - 20:00
MAR
29
V kapeli Zavoda ŽIVIM križev pot za življenje
15:00 - 15:45
MAR
29
FKK 4: Za post
19:30 - 21:30
MAR
31
ZAJETI V IZVIRU - SLOVENSKI OTROCI LEBENSBORNA
18:00 - 19:00
Video objave
Odmev tedna: Zbiranje lastovk za prihod pomladi
22. 3. 2024 ob 20:31
Odmev tedna: Mučeniki, cvetje in komunikacija
15. 3. 2024 ob 20:37
8 komentarjev
IgorP
Štorček
Omenjanje WC-ja s strani male slovenke je dovolj velika provokacija, da se odzovem! Vročina pa mi kar prija, razlog več za kakšen pir!
IgorP
Štora za predsednika! Definitivno! Ima se za presežek vseh umov, čeprav bi en nazor izkoreninil in uvedel diktaturo svojega nazora!!! A nismo to pred desetletji že imeli???? Dolgost spomina njegovega je kratka!!
IgorP
Štorček
Misli se levo - desno, če nisi razumel Kraševke, kar se tiče nazorov!!! Za to pa ni potrebno pisati "romanov"! Vodilo sodnikom naj bodo ustava in zakoni!!!!
Kraševka
mala slovenka ob 22,08
Zelo lepo in nazorno si predstavila JUGOSLOVANSKO zgodovino.
Matere in očetje so zaradi komunizma res trpeli, a še glasno povedati niso smeli.
To je izkusila tudi mati mojega očeta in oče moje mame. Zelo jih je bolelo.
MEFISTO
Levičarji in anarhokvazi liberalci bi radi sesuli še ZDA.
Ko pade ta zadnji kamen, na katerem še stoji zahodni civilizirani svet, nam bodo zaprli firmo.
Levičarji so nam pa res vsi in povsod v samo pogubo.
Janez321
Dejstvo je, daj je Bog ustvaril ta Svet. To pomeni,da ima Bog nad tem Svetom pravice. Zato je dolžnost vseh ljudi in vseh institucij, da te Božje pravice spoštujejo. Zato postavitev križa nekje ni pravica neka posameznikov v okviru neke pravice do veroizpovedi, ampak je dolžnost vseh ljudi in vseh inštitucij ( seveda vključno z državami ), da priznavajo Božje pravice in da med drugim postavljajo križe vsepovsod.
IgorP
Kraševka 26. junija 2019 ob 16:26 at 16:26 Potrebno je res, da so tudi sodnikipo številu – nazorsko uravnoteženi. Sodniki sploh ne bi smeli biti nazorsko opredeljeni! Njihova edina naloga bi morala biti, spoštovanje zakonov in ustave!! A ker sodnike nastavlja vladajoča politika, imamo kar imamo! To je ena velika pomanjkljivost demokracije, politično nastavljanje sodnikov namreč!
Kraševka
Potrebno je res, da so tudi sodnikipo številu - nazorsko uravnoteženi.
Za časa Juge, so morali zagovarjati komunistično ideologijo. In to je ostalo, z malimi izjemami, do današnjih dni. Mnogo navadnih ljudi misli, da je ideološka samo današnja opozicija. Komunisti in vsa levica, pa si upajo trditi, da so apolitični.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.