Verska svoboda v ZDA. Kako pomembni so pri tem svetovni nazori sodnikov? Kako na to gledamo v Sloveniji?

POSLUŠAJ ČLANEK
Embed from Getty Images

Ameriško Vrhovno sodišče je te dni odločalo o križu, ki so ga v zvezni državi Maryland postavili v spomin žrtvam 1. svetovne vojne. Tožnik, Ameriško združenje humanistov, je zatrjevalo, da spomenik padlim v 1. svetovni vojni krši ločitev cerkve in države, saj je v obliki križa, ta pa je jasen verski simbol. Zvezno sodišče je odločilo, da tak križ posega v versko svobodo, zato se je Združenje veteranov, ki je križ postavilo, pritožilo na Vrhovno sodišče.

Sodišče je odločalo o vprašanju ali je tak križ, ki je postavljen na državnem zemljišču, v nasprotju z ustavo. S sedmimi glasovi proti dvema so odločili, da tak spomenik ne posega v ločitev cerkve in države. 

Odločitev sodišča je še posebej zanimiva, saj odstopa od dosedanje prakse, ki jo je Vrhovno sodišče začelo z odločitvijo v primeru Lemon v. Kurtzmanu iz leta 1971. Gre za odločitve, ki je bila že velikokrat kritizirana, govori pa o prepovedi državnega sofinanciranja cerkvenih šol, saj naj bi ta kršila ustavno zagotovljeno ločitev cerkve in države.

Skorajšnja poenotenost sodnikov, a brez jasnih in usklajenih argumentov


Kljub močni večini pa so argumenti za odločitve med sodniki v primeru križa iz Marylanda zelo različni. Štirje sodniki so svojo odločitev, ki odstopa od odločitve v primeru Lemon v. Kurtzman, utemeljili s tem, da precedens v primeru iz Marylanda ni uporaben, saj gre za drugačno dejansko stanje. Dva druga sodnika sta prepričana da test o kršitve svobode ni uporaben za vse primere in zahteva od sodišča večjo fleksibilnost, še dva druga sodnika pa sta pripravila svoja merila presojanja ali gre za kršitev ustave.

Spet drug sodnik je v svojem mnenju zapisal, da "užaljen opazovalec ni dovolj za presojo ustavnosti spomenika z določbo o ločitvi cerkve in države." Najbolj odločni med njimi pa so se zavzemali za popoln odmik od odločitve Lemon v Kurtzman, saj je slaba in je nihče ne more zagovarjati.

Odločitev v primeru Lemon v. Kurtzman tako ostaja precedens, ki pa ga bodo sodniki v presojanju ali je neko dejanje v nasprotju z ločitvijo cerkve in države, še naprej obračali in prilagajali trenutni situaciji.

Ob tej zmagi na Vrhovnem sodišču pa se veselijo tudi vsi republikanci v Ameriki. Prepričani so namreč, da brez njim nazorsko naklonjenim sodnikov, ki so bili na sodišče izvoljeni v času predsedovanja obeh Bushov in Trumpa, taka zmaga ne bi bila mogoča. Američani se dobro zavedajo, da je nazorska uravnoteženost na Vrhovnem sodišču pomembna, saj sodišče razlaga ustavo in odloča o človekovih pravica, kjer svetovni nazor igra veliko vlogo.

Se tega v Sloveniji zavedamo?


Malo manj se tega zavedamo v Sloveniji, kjer se še vedno poizkušamo prepričati, da sodniki nimajo svetovnega nazora, ki bi vplival na njihove odločitve. Tako imamo Ustavno sodišče, ki je nazorsko neuravnoteženo, posledično pa so take tudi njihove odločitve.

Kljub temu pa se moramo zavedati, da so sodniki pri opravljanju svoje funkcije strokovnjaki in profesionalci, večina primerov, ki jih dobijo na mizo, pa ni ideološko spornih.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Prihajajoči dogodki

MAR
28
Velikonočna tržnica
14:00 - 18:00
MAR
29
FKK 4: Za post
19:30 - 21:30