Verouk v šoli v evropski državi, kjer nad vhodom v parlament visi križ
POSLUŠAJ ČLANEK
Nedavno smo na Domovini pisali o katoliškem šolstvu na Poljskem, kjer smo med drugim ugotovili, da je meja med katoliškim, zasebnim in javnim šolstvom precej zabrisana.
Tokrat smo pogledali, kakšno mesto imajo v poljskem javnem šolskem sistemu - s tem mislimo na tiste šole, ki veljajo kot popolnoma sekularne - verska vzgoja ter verski simboli.
Zakoreninjenost katolištva v poljski kulturi najdemo že v sami preambuli poljske ustave; členi ustave, ki ji sledijo, pa potrjujejo prevladujoči položaj katoliške cerkve na Poljskem. Pripadnost katolištvu se manifestira že v poljskem parlamentu v Varšavi, kjer nad vrati v sejno dvorano visi masiven križ. Zato ni prav nič nenavadnega, da se križe obeša tudi v državnih šolah, po možnosti nad tablo ob poljskem grbu ali celo zastavi.
To, da se križe najde v šolah in drugih državnih ustanovah pa ne pomeni, da v poljski družbi na to temo še ni potekala nobena debata. Levosredinska stranka Tvoje gibanje je recimo - neuspešno - zahtevala, da se križ odstrani iz sejne dvorane poljskega parlamenta; križem v šoli so se pred nekaj leti zoperstavili maturantje vroclavskega liceja, vendar je to bolj izjema kot pravilo. Križi so v omenjeni šoli, po odločitvi ravnatelja, nazadnje ostali na svojih mestih.
V spletnih razpravah se pogosto kot argument za ohranitev križev v šolah uporabljala odločba Evropskega sodišča za človekove pravice v Strasbourgu iz leta 2011, ki pravi, da križ ni zgolj verski, temveč tudi kulturni simbol, ki pripada dediščini celotne evropske celine.
Razprava o križih v šolah pa ni nič v primerjavi z drugo debato, ki ji ni videti konca: verska vzgoja v šolah, ki je skorajda tako nepregledna kot poljska delitev katoliških, državnih in zasebnih šol.
Verouk spremlja otroke na Poljskem že od vrtca, ne glede na to, ali je vrtec zaseben ali državen. In čeprav v teoriji ni obvezen, v praksi nekako postane, saj se pogosto ne organizira nadomestnih dejavnosti za tiste otroke, katerih starši si ne želijo, da bi obiskovali verouk. Otroke se odpelje k drugi skupini ali pa jih posedejo za drugo mizo v isti sobi; oboje se iz otroškega vidika vidi bolj kot kazen kot pa kaj drugega.
Verouk v nekaterih vrtcih poteka tudi po dvakrat na teden in včasih celo pogostejše kot uvajanje v tuji jezik, najpogosteje angleščino, kar so mi Poljaki komentirali kot nekaj absurdnega, sploh, ker se verouk osredotoča zgolj na katoliško tradicijo.
Število ur verouka se lahko zmanjša le v primeru, če to odobri lokalni škof.
V šole so verouk uvedli že leta 1990. V teoriji obiskovanje verouka ni obvezen, temveč fakultativen, in šolarji predmet v teoriji obiskujejo le, če na to pristanejo starši; po drugi strani je obveznost vsakega katoliškega starša, da svojega otroka vpiše na verouk; program je tudi na tej stopnji popolnoma usmerjen v poučevanje o katoliških naukih.
Namesto verouka mora šola ponujati ure etike; od leta 2014 že v primeru, če za to željo izrazi le en učenec. Ta nova normativa še ni povsem uvedena v šole in ur etike v nekaterih šolah ne najdemo na urniku.
Kateheti morajo imeti za seboj študij teologije in jih mora potrditi lokalni škof, imeti pa mora tudi dovoljenje duhovnika župnije, znotraj teritorija katere se šola nahaja. Za vrtce in osnovno šolo zadostuje prvostopenjska izobrazba ter pedagoške izkušnje, za poučevanje v srednjih šolah pa se zahteva tudi magistrsko izobrazbo na področju teologije.
Njihova plača je primerljiva s plačami drugih učiteljev in vzgojiteljev v šolah in vrtcih in imajo identične pravice in dolžnosti kot ostali učitelji.
Kamnov spotike je več: eden izmed njih je financiranje katehetov iz državnega proračuna; drugi je, da se meša sekularno in sakralno: šolarje iz državnih šol vabi na duhovne obnove ali romanja, na šolskem območju ravnatelj dovoli obhajati sveto mašo; tretji je, da se šolarje uči zgolj o katoliškem izročilu; četrti je, da se ocena verouka vključuje v povprečje, ki se upošteva za vstop v gimnazijo; peti, da se verouk postavlja sredi dneva, tako da je tisti, ki verouka ne želi obiskovati, prisiljen ostati v šoli in počakati.
Poljska Cerkev se po drugi strani sklicuje na to, da je verouk standard v večini evropskih šol ter da ima že tradicionalno mesto v poljskem šolskem sistemu, z izjemo tistih nekaj desetletij pod komunizmom.
Tokrat smo pogledali, kakšno mesto imajo v poljskem javnem šolskem sistemu - s tem mislimo na tiste šole, ki veljajo kot popolnoma sekularne - verska vzgoja ter verski simboli.
Zakoreninjenost katolištva v poljski kulturi najdemo že v sami preambuli poljske ustave; členi ustave, ki ji sledijo, pa potrjujejo prevladujoči položaj katoliške cerkve na Poljskem. Pripadnost katolištvu se manifestira že v poljskem parlamentu v Varšavi, kjer nad vrati v sejno dvorano visi masiven križ. Zato ni prav nič nenavadnega, da se križe obeša tudi v državnih šolah, po možnosti nad tablo ob poljskem grbu ali celo zastavi.
To, da se križe najde v šolah in drugih državnih ustanovah pa ne pomeni, da v poljski družbi na to temo še ni potekala nobena debata. Levosredinska stranka Tvoje gibanje je recimo - neuspešno - zahtevala, da se križ odstrani iz sejne dvorane poljskega parlamenta; križem v šoli so se pred nekaj leti zoperstavili maturantje vroclavskega liceja, vendar je to bolj izjema kot pravilo. Križi so v omenjeni šoli, po odločitvi ravnatelja, nazadnje ostali na svojih mestih.
V spletnih razpravah se pogosto kot argument za ohranitev križev v šolah uporabljala odločba Evropskega sodišča za človekove pravice v Strasbourgu iz leta 2011, ki pravi, da križ ni zgolj verski, temveč tudi kulturni simbol, ki pripada dediščini celotne evropske celine.
Razprava o križih v šolah pa ni nič v primerjavi z drugo debato, ki ji ni videti konca: verska vzgoja v šolah, ki je skorajda tako nepregledna kot poljska delitev katoliških, državnih in zasebnih šol.
Verska vzgoja se začne že v vrtcih
Verouk spremlja otroke na Poljskem že od vrtca, ne glede na to, ali je vrtec zaseben ali državen. In čeprav v teoriji ni obvezen, v praksi nekako postane, saj se pogosto ne organizira nadomestnih dejavnosti za tiste otroke, katerih starši si ne želijo, da bi obiskovali verouk. Otroke se odpelje k drugi skupini ali pa jih posedejo za drugo mizo v isti sobi; oboje se iz otroškega vidika vidi bolj kot kazen kot pa kaj drugega.
Verouk v nekaterih vrtcih poteka tudi po dvakrat na teden in včasih celo pogostejše kot uvajanje v tuji jezik, najpogosteje angleščino, kar so mi Poljaki komentirali kot nekaj absurdnega, sploh, ker se verouk osredotoča zgolj na katoliško tradicijo.
Število ur verouka se lahko zmanjša le v primeru, če to odobri lokalni škof.
Verouk ali etika
V šole so verouk uvedli že leta 1990. V teoriji obiskovanje verouka ni obvezen, temveč fakultativen, in šolarji predmet v teoriji obiskujejo le, če na to pristanejo starši; po drugi strani je obveznost vsakega katoliškega starša, da svojega otroka vpiše na verouk; program je tudi na tej stopnji popolnoma usmerjen v poučevanje o katoliških naukih.
Namesto verouka mora šola ponujati ure etike; od leta 2014 že v primeru, če za to željo izrazi le en učenec. Ta nova normativa še ni povsem uvedena v šole in ur etike v nekaterih šolah ne najdemo na urniku.
Verouka ne more učiti kdorkoli
Kateheti morajo imeti za seboj študij teologije in jih mora potrditi lokalni škof, imeti pa mora tudi dovoljenje duhovnika župnije, znotraj teritorija katere se šola nahaja. Za vrtce in osnovno šolo zadostuje prvostopenjska izobrazba ter pedagoške izkušnje, za poučevanje v srednjih šolah pa se zahteva tudi magistrsko izobrazbo na področju teologije.
Njihova plača je primerljiva s plačami drugih učiteljev in vzgojiteljev v šolah in vrtcih in imajo identične pravice in dolžnosti kot ostali učitelji.
Kam spada verouk, in kdo naj ga financira
Kamnov spotike je več: eden izmed njih je financiranje katehetov iz državnega proračuna; drugi je, da se meša sekularno in sakralno: šolarje iz državnih šol vabi na duhovne obnove ali romanja, na šolskem območju ravnatelj dovoli obhajati sveto mašo; tretji je, da se šolarje uči zgolj o katoliškem izročilu; četrti je, da se ocena verouka vključuje v povprečje, ki se upošteva za vstop v gimnazijo; peti, da se verouk postavlja sredi dneva, tako da je tisti, ki verouka ne želi obiskovati, prisiljen ostati v šoli in počakati.
Poljska Cerkev se po drugi strani sklicuje na to, da je verouk standard v večini evropskih šol ter da ima že tradicionalno mesto v poljskem šolskem sistemu, z izjemo tistih nekaj desetletij pod komunizmom.
Zadnje objave
Na Dars-u odslovili AMZS pri poslu odvoza vozil z avtocest in hitrih cest
24. 4. 2024 ob 12:33
V študentskem naselju pozivi k ubijanju Judov
24. 4. 2024 ob 12:15
Strah v Bruslju: TikTok ogroža duševno zdravje?
24. 4. 2024 ob 9:34
Ustavite levico
24. 4. 2024 ob 6:00
Kdo živi tisoč življenj?
23. 4. 2024 ob 18:45
Učenec oklofutal učiteljico, nasilje na šolah narašča
23. 4. 2024 ob 12:00
Ekskluzivno za naročnike
Slovenska policija zatajila ob napovedi strelskega napada
22. 4. 2024 ob 16:50
Odilo Globočnik – nacistični zločinec slovenskih korenin
21. 4. 2024 ob 17:30
Prihajajoči dogodki
APR
24
SAKRALNI ABONMA – KOMORNI ZBOR KGBL IN AMBROŽ ČOPI
19:30 - 21:00
Video objave
Vroča tema: očiščeni "janšizma" – padajo direktorji zdravstvenih ustanov
19. 4. 2024 ob 20:12
Odmev tedna: Prišel, videl in komaj zmagal
19. 4. 2024 ob 20:10
Izbor urednika
Vroča tema: očiščeni "janšizma" – padajo direktorji zdravstvenih ustanov
19. 4. 2024 ob 20:12
Pravna država: če imaš 40 poslancev, še ne pomeni, da imaš absolutno oblast
19. 4. 2024 ob 6:00
Vračajo se vici o policajih
17. 4. 2024 ob 6:31
11 komentarjev
Hribarjev Rafko
Simboli so pomembni znaki pripadnosti.
Različne uniforme, rutke, ...
Rinka na mojem prstancu tiho govori o pripadnosti moji ženki...
Križ pa že stoleja kaže na pripadnost Križanemu.
"Kdor bo mene priznal pred ljudmi, ga bom tudi jaz priznal pri Očetu;
Kdor pa me ne bo priznal pred ljudmi, pa ... žal !"
Torej, pod kakšno zastavo bom hodil:
- s krvavo zvezdo
- mavrično legebitra
- nacionalistično ali drugače egoistično
- kako drugo deviacijo.......
- Ali bom raje hodil pod zastavo Križanega Večnega Zmagovalca
Zadeva ima večnostne razsežnosti.
IgorP
kugy
Zakaj pa bi ti izrinjal komunizem? Si demokrat? A niso v demokraciji dovoljene vse opcije? Ljudje naj odločijo na volitvah! Je tako prav??? Venezuelo pa pozabi v EU!!!! Ne poneumljati ljudi, kot to radi počnete!!!!
amelie
Komunizem? A nismo še prekinili s totalitarizmi, Igor? Eu je namreč sprejela resolucijo o obsodbi vseh treh totalitarizmov (tudi komunizma), ki so pestili Evropo 20 stoletja. Res pa je, da se Slovenija temu pozivu ni odzvala in je zadevo vzela le na znanje. Eu tega ne bi smela tolerirat, če bi se skupni politiki v resnici šlo za človeka in njegove pravice.
Kugy
Po tvoji logiki bi tudi fasizem imel pravico, kljub vsem zrtvam ki jih je zakrivil.
Kugy
Še vedno sem mnenja , da je bila osamosvojitev v času raspada komunizma odlična prilika nomenklature, da je na osnovi nacionalnosti in ustanovitvi svoje države, izrinila željo po demokraciji in prekinitvi komunizzma v drugi plan.
Dokaz, da so vsi nekdanji pomembneži obstali na oblasti je dovolj zgovoren. Z neprestanim oviranjem sprememb jim je uspelo narediti sistem, ki ne štima in je teren za rešitelje iz Levice. Katolištvo je približno tam kjer je bilo prej, le da si je samo naivno skuhalo še dodatne afere, ki ji stanje še poslabšuje. Glede verouka smo tam nekje kot pri privatizaciji šolstva, zdravstva itd. Da so katoliki del civilne družbe in da prispevajo v skupno dobro v takem vzdušju ni omembe vredno. Tisti, ki so nasilno vsiljevali nekdanjo ideologijo v vse pore družbe, imajo vedno več moči. Logično je, da v tak nevropski šolski program verouk, kot izobraževalni predmet ne spada. S tem so kršene pravice otrok vseh tistih staršev, ki so del krščannstva, niso pa stogi katoliki in teh je v Sloveniji največ. Zato so naši mladi ljudje pomanjklivo izobraženi, ne poznajo lastno zgodovini, še manj pa Evropsko. Tudi zaradi tega smo na Evropskem parketu vedno manj priljubljeni in vedno bližje Romunom - pardon ne smemo jim delat krivico- Venezueli.
MEFISTO
Prigodna pesem ob začetku Velikega tedna za tiste, ki hodijo za Kristusom in za one, ki se bodo v smrtni stiski vrnili k Njemu:
O, zakaj žaluje Oljska gora?
O, zakaj vsa zemlja drgeta?
O, ne vprašaj, le solze pretakaj
z Jezusom, ki pot krvav poti.
Duša mu je žalostna do smrti,
srce krči se od žalosti.
Božja usta prosijo utehe,
v grozni boli vse ga zapusti.
O, ne Jezus, mi na zapustimo
te nikoli, oj, nikoli več....
MEFISTO
V nižji gimnaziji sem imel profesorja, bistrega in pokoNčnega moža, ki je kasneje tudi doktoriral in naredil ugledno poklicno kariero.
Ta nam je tam okrog leta 1952/53 dopovedoval, da ne verjame tistim ki se zaklinjajo, da Boga ni, in ne onim, ki trdijo, da Bog je.
Ne prvi in ne drugi mi svoje trditve ne morejo dokazati, je vedno zaključil svoje modrovanje.
Pravzaprav je to bila kar pogumna izjava za tiste bogokletne in nore čase.
IgorP
Ni bila pogumna izjava! Povedal je resnico! Jaz ne trdim, da boga ni, želim samo, da mi ga pokažejo! V to, da boga čutiš, pa ne verjamem!
amelie
Verjamem, da ne verjameš. Saj kako pa bi ?
IgorP
Zakaj sploh potrebujemo versko vzgojo, če pa je "prosto po štoru" vera prirojena?????
AlojzZ
Gospod Igor, ločite med "versko vzgojo" in "učenje o verstvih sveta"?
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.