Vera in mavrica, organizacija, ki podpira LGBT+ kristjane na Poljskem

Vir foto: Facebook
POSLUŠAJ ČLANEK
Na Poljskem že deset let deluje skupina Vera in mavrica (Wiara i tecza), ki si prizadeva ustvariti okolje, v katerem bi se LGBT+ kristjani počutili popolnoma sprejeti na način, da bi lahko razvijali svojo vero in duhovno življenje.

 Prisotna je v večini večjih poljskih mest, kjer sodelavci in prostovoljci nudijo duhovno podporo in širijo ozaveščanje o LGBT+ osebah v raznih krščanskih skupnostih.

Pogovarjali smo se z Zuzanno Witulsko, predsednico Vere in mavrice.

Uradni simbol organizacije Vera in mavrica


Organizacija, v kateri trenutno aktivno sodeluje okoli 450 oseb, pomaga kristjanom vseh denominacij, ki pripadajo LGBT+ skupnosti na Poljskem.

“Kot neheteronormativna manjšina smo občutljivi na težave vsakega posameznika, zato je položaj ljudi v manjšinskih cerkvah za nas enako pomemben,” pravi Zuzanna Witulska, predsednica organizacije.

“Pomembno je tudi zato, ker je zavest o obstoju manjšinskih cerkva na Poljskem še vedno zelo nizka in je beseda ‘cerkev’ obravnavana kot sinonim za ‘rimskokatoliško cerkev’.”

Od telefonske podpore do ekumenskih duhovnih vaj


V večjih poljskih mestih se dobivajo na mesečnih srečanjih, na občepoljski ravni pa pripravljajo ekumenske duhovne vaje, ki LGBT+ osebam omogočajo duhovni razvoj v varnem okolju. Pomoč ponujajo tudi preko telefona, priskrbijo tudi kontakt z duhovniki, ki so odprti do težav skupnosti.

Za širjenje ozaveščanja o LGBT+ skupnosti sodelujejo tako z drugimi LGBT+ organizacijami na Poljskem kot podporniki iz tujine, denimo z ameriško redovnico Jeannine Gramick, Euroforumom, ki združuje evropske LGBT+ kristjane, in Globalno mrežo mavrični katoličanov. Na srečanjih in v intervjujih delijo svoje izkušnje tako z laiki kot z duhovniki raznih veroizpovedi.

V večini mest, z izjemo Varšave in Krakova, srečanja zavoljo večjega počutja varnosti potekajo na lokacijah, ki so znane zgolj udeležencem, pravi Witulska.

Skupnost najbolj sprejema Reformirana katoliška cerkev, najmanj Cerkve druge reformacije


Pravi tudi, da je trenutno na Poljskem registrirana ena Cerkev, ki odprto in v celoti sprejema osebe LGBT+ ter tudi poroča istospolne pare, in to je Reformirana katoliška cerkev, ki je svojo dejavnost na Poljskem začela leta 2007.

Pozitivne spremembe, bolj odprt dialog o teološki vlogi LGBT+ oseb v Cerkvi v organizaciji opažajo tudi v Evangeličanski reformirani cerkvi, medtem ko pa so pri Rimskokatoliški cerkvi po njenih besedah priča regresiji dialoga, predvsem od dni, ko je na oblast prišla stranka Zakon in pravičnost. Predstavniki Rimskokatoliške Cerkve na Poljskem so besedam stranke, da neheteronormativne osebe predstavljajo grožnjo državi in poljskim družinam, bodisi odkriti zaploskali, bodisi dali tiho soglasje, pravi Witulska.

Dokument o LGBT+ osebah v Katoliški cerkvi, ki ga je pred kratkim objavila poljska škofovska konferenca, je velik korak nazaj pri vključevanju oseb LGBT+ v življenje Cerkve, dodaja.

“Zaradi izjemne moči in prevladujočega položaja, ki ga trenutno ima Rimskokatoliške cerkev na Poljskem, njene dejavnosti škodijo vsem, ne le katolikom.”

 Vera in mavrica v uradnem odzivu na dokument poljskih škofov pravi, da dokument “zanemarja sodobna znanstvena spoznanja in promovira škodljive psevdoterapije” in da je transseksualne in transspolne osebe obravnaval “popolnoma nečloveško”.

Najbolj konservativne skupnosti so sicer Cerkve druge reformacije, kot so adventisti, binkoštniki in baptisti, pravi Witulska.

Dodaja, da je na splošno več odprtosti v evangeličanskih skupnostih srečati v mestih in manj na podeželju, je pa vse odvisno od samega duhovnika kot tudi župljanov.

Duhovniki LGBT+ osebe podpirajo najpogosteje anonimno


Na Poljskem se duhovnik, ki podpira LGBT+ osebe, ne glede na Cerkev, ki ji pripada, izpostavlja represiji, tako s strani družbe, medijev, države kot v večini primerov tudi s strani institucij svoje cerkve, komentira Witulska.

“Odprta podpora neheteronormativnim ljudem zahteva izjemen pogum in na žalost mnogi duhovniki niso pripravljeni na tak korak in nas raje podpirajo anonimno, ne da bi javno izjavili svoja stališča.”
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike