Veljavnost Masleševih potrdil o diplomiranju in pravosodnem izpitu zdaj zanima tudi Sodni svet.

Zajem slike: http://www.sodni-svet.si/

Po številnih pozivih, naj nekdanji predsednik Vrhovnega sodišča Branko Masleša vendarle pokaže originalno dokazilo o diplomi in pojasni okoliščine opravljanja pravosodnega izpita ter tako končno razjasni dvome o svoji izobrazbi, se je tem sedaj pridružil tudi Sodni svet.

Ta je sicer po zadnji seji zavzel stališče, da ni organ, pristojen za preverjanje pogojev za sodniško mesto v postopkih, ki so pravnomočno končani. Je pa Maslešo vseeno pozval, naj v izogib nadaljnji krnitvi ugleda celotnega sodstva v javnosti razjasni vse dvome.

Masleša sicer vsemu navkljub ostaja zavit v molk, po nekaterih napovedih pa naj bi kljub pozivu sodnega sveta v molku vztrajal vse do predvidene spomladanske upokojitve.

DODANO 26.1.: Branko Masleša se je danes za 24ur.com odzval na stališče Sodnega sveta, nad katerim je razočaran, ker je “podlegel podtikanjem v nekaterih medijih, ki skoraj dva meseca neresnično predstavljajo okoliščine, ki zadevajo mojo izobrazbo.” Novinarju 24ur je pokazal originalno diplomo s pečatom, ter originalno potrdilo o pravosodnem izpitu. Čeprav ga je opravljal prej kot v dveh letih po diplomi -vsaj dve leti prakse za pristop k izpitu je bil zakonski pogoj, je lahko k njemu pristopil na odobritev Republiškega sekretariata za pravosodje in organizacijo uprave, pojasnjuje Masleša in dodaja, da vsa dokazila skrbno hrani.

Sodni svet je v sprejetem stališču po četrtkovi seji izpostavil, da skladno s predpisi s področja izvolitev sodnikov in imenovanj na sodniška mesta ni pristojen preverjati izpolnjevanja formalnih pogojev kandidatov za sodniško mesto, ko gre za izbirne postopke, ki so pravnomočno že zaključeni. Prav tako v teh postopkih ni pristojen presojati verodostojnosti in pristnosti listine, ki naj bi dokazovala doseženo stopnjo izobrazbe (potrdila o diplomiranju), niti pravne veljavnosti potrdila o pravosodnem izpitu, ki ju je ob svoji kandidaturi na sodniško mesto predložil Branko Masleša kot kandidat za sodnika.

Kljub temu pa je Sodni svet na podlagi Zakona o sodnem svetu v okviru skrbi za zagotavljanje javnega ugleda sodstva ter z namenom zaščite in krepitve zaupanja v sodno vejo oblasti  zapisalo, da »pričakuje od vrhovnega sodnika svetnika Branka Masleše, da Sodnemu svetu in javnosti celovito pojasni nejasnosti in dvome glede veljavnosti potrdil o diplomiranju in pravosodnem izpitu, ki se pojavljajo v medijih, saj prihaja zaradi nadaljevanja nejasnosti v tej zvezi do krnitve ugleda sodnika in sodstva v javnosti.«

Podobno kot pri Masleši, je Sodni svet sklenil tudi glede pravosodnega izpita višje sodnice Jasminke Jaše Trklja, ki ga je opravila leta 1987 v Sarajevu. Svetniki so zapisali, da niso pristojni ponovno preverjati izpolnjevati formalnih pogojev kandidatov za sodniško mesto, ko gre za postopke, ki so pravnomočno zaključeni. A pri njej so tu naredili piko in je niso pozvali h kakršnimkoli razjasnitvam.

Še vedno odprta vprašanja o diplomi in pravosodnem izpitu nekdanjega predsednika Vrhovega sodišča

Sodni svet je že pred tem, ob odzivu na prva pisanja novinarja portala Prava.si Luke Perša, in nato drugih medijev, komuniciranje Vrhovnega sodišča o primeru Masleša označil kot neustrezno in neprimerno. Vrhovno sodišče namreč fotokopije podpisane diplome nekdanjega predsednika Vrhovnega sodišča in potrdila o pravosodnem izpitu sprva ni poslalo, češ, da gre za dokumenta zaupne narave, omenjali pa so tudi tožbe proti novinarjem, ki so Maslešino diplomo problematizirali. Kasneje so dokumenta vendarle poslali, vendar diploma ni imela pečata, zato je vprašanje njene verodostojnosti javno ostalo odprto.

Drugo vprašanje, ki ostaja nerazčiščeno, je, kako je Masleša pravosodni izpit sploh lahko opravil v slabem letu dni, ko pa sta zanj zahtevani dve leti pravniškega dela na instituciji, predpisani z zakonom. Diplomiral naj bi 27. junija 1975, pravosodni izpit pa naj bi opravil 25. 6. 1976.

Vprašljivi očitki krepijo Masleševo strategijo

Kot v analizi očitkov na račun Maslešine izobrazbe za Portal Plus piše Žiga Stupica, so nekateri javni očitki Masleši lahko vprašljivi, ker je mogoče potrdilo o pravosodnem izpitu razumeti kot dokončen in pravnomočen dokument, ki ga je nemogoče razveljaviti tudi zaradi zastaranja.

Stupica piše tudi o problemu sodne prakse, ki ne priznava potrdil o pravosodnem izpitu iz drugih republik, a opozarja, da te prakse ni mogoče uveljaviti za nazaj, ampak le za naprej. Masleši pa je bil pravosodni izpit upoštevan pri izvolitvi v sodniško funkcijo leta 1980, ko so slovenski republiški organi še priznali pravosodne izpite iz drugih jugoslovanskih republik.

Kot opozarja Stupica, takšni javni očitki Masleši, ki so vprašljivi, krepijo Masleševo obrambno strategijo javnega molka, s katerim se je obdal vrhovni sodnik. Med učinkovitimi očitki pa se, tako Stupica, kot utemeljeni kažejo tisti, ki so usmerjeni zoper očitno vprašljiva dokazila o javni listini – diplomi, ki so jih raziskovalnim novinarjem dostavili viri z Vrhovnega sodišča.

“Očitna vprašljivost dokazil je zaradi manjka pečata in manjka elementov same listine kot take. To kaže na uporabo nezakonito proizvedene javne listine; to pa je nedopustno dejanje, kar utemeljuje očitek ničnosti dokazila. Ničnost pa nima zastaranja.”

Čimprejšnja razjasnitev afere nujna, ker krni zaupanje javnosti v sodstvo

Zato bi, kot je javno poudarilo že več uglednih pravnikov, moral Masleša dokazila o svoji izobrazbi pokazati nemudoma, saj z dvomi v njegovo izobrazbo škodi ugledu slovenskega sodstva. Ali kot je danes zapisal dr. Matej Avbelj »izničuje zaupanje javnosti vanj ter s tem sodstvu zbija vso avtoriteto«.

“Če pa bi se izkazalo, da so bila medijska namigovanja celo resnična, pa bi imeli opravka z nezaslišanim pravnim škandalom, ki mu tudi v Sloveniji, kjer smo domala vajeni že vsega, še ni bilo para. Tak razplet bi namreč pomenil, da v vseh zadevah, v katerih je sodil zadevni sodnik, ni bila zagotovljena pravica do zakonitega sodišča. Pravne posledice bi bile, tudi sledeč novejši sodni praksi Evropskega sodišča za človekove pravice na tem področju, izjemno škodljive, domala nepopravljive tako v subjektivnem kakor tudi v objektivnem smislu,” še piše Avbelj.

23 komentarjev

  1. .
    Ne razumem, čemu so potrebne vse te mučke

    Nujno in brez odlašanja je treba razrešiti predsednika Vrhovnega sodišča in sodnika istega sodišča Branka Masleša, potem pa premišljeno počistiti celotno vrhovno sodišče.

    Predsednika vrhovnega sodišča je treba razporediti na eno od okrajnih ali okrožnih sodišč, nikakor pa ne na inštančno višje sodišče, Branka Masleša pa nečastno upokojiti

    Politično izvoljene sodnike vrhovnega in nižjih sodišč je treba nadomestiti z najbolj strokovnimi in poštenimi sodniki.

    Ne bi bil za odmet razmislek, da se za vrhovne sodnike ukine zahteva po pravosodnem izpitu.

    Veliko najboljših pravnikov, ki se celo znastveno ukvarja s pravom, nima pravosodnega izpita, ker zanj niso imeli potrebe, bi bilo zelo primernih za vrhovne sodnike, kjer se ne samo sodi, temveč tudi ustvarja pravo.

    • Če se to zgodi, padejo vse sodbe, v kateri je sodeloval. Premisliti je treba, ali si to res želimo? Osebno sem proti nadaljnjemu brskanju v tej zadevi. Človek se bo pravkar upokojil, vprašati se je potrebno ali ima stvar enak smisel, kot bi imela 10 let nazaj? Desnica rada podarja ugled Slovenije. Je vredno sedaj potegniti državo čez takšno blato? Sam menim, da ni.

      • Če Masleša ni izpolnjeval pogoev za sodniško službo, ga je treba razkrinkati v svarilo globoki državi, celotni levici, ki podpira take luparije in vsem, ki se prehitro solidarizirajo s takimi primitivizmom ter saboterstvom.

  2. Padle bodo vse sodbe, kjer je udeležen Masleša. Zato se sodni svet obotavlja. Prvi, ki se bo pritožil na evropsko sodišče bo zmagal, ker mu v Sloveniji ni bilo zagotovljeno pravično sojenje. V štirideseth letih se je tega veliko nabralo. Sodniki trenutno lahko le zavlačujejo.

    • Menim, da so tožbe v primeru obeh sodnikov nujne in potrebne in to ni nikakršno blatenje države, kot je nekdo zapisal zgoraj, saj je ta s takšnim sodstvom že oblatena, da ne govorimo o hudih kršitvah človekovih pravic za vse prizadete, ki sta jima navedena osebka (najbrž pa imamo politično nastavljenih sodnikov s strani prejšnjega režima brez ustrezne izobrazbe in izpita še več) sodila. Tožbe preprosto morajo biti že zato, da se zgane tudi sama sodna veja oblasti in začne kazensko procesuirati osebke, ki so zasedali sodniška mesta z lažjo. Si predstavljate, da vas je na operaciji doživljensko pohabil avtomehanik, ki se je izdajal za kirurga? In bi to šlo mimo? Tudi sodnik, ki to ni, lahko doživljenjsko uniči ugled, dobro ime in celo usodo posameznika. Da je Masleša uničeval demokracijo, nenazadnje tudi v primeru Patria, je prav tako nepopravljiva škoda, povzročena državljanom, ki nam je bila s tem posredno okrnjena volilna pravica, saj ni bilo poštenih volitev. Nedopustno in nehigienično je, da bi takšnim z veliko kepo madla na glavi kar dopuščali huda kazniva dejanja, kamor sodi teptanje človekovih pravic in ponarejanje javnoveljavnih listin, izpuščanje kriminalcev na prostost ter zapiranje političnih nadprotnikov. Oprostite, to je nesprejemljivo. Sem za ničelno toleranco do tega in skrajni čas je, da se v Sloveniji rešimo uničujoče dediščine udbokučanizma.

  3. Vprašanje, ki se tu zastavi, je, kaj v zadevi Masleša počne država oziroma vlada. Neodvisnost sodne veje oblasti se nanaša na odločanje v sodnih zadevah, ne pa na obveznost izpolnjevanja pogojev za zasedbo sodniške funkcije. Tu ne more biti neodvisnosti. Vlada kot izvršna oblast bi morala tu uveljaviti svojo pristojnost, da zagotavlja uveljavljanje pravnega reda.

    Kje si vlada??

    • Na žalost izvršna oblast nima nikakršnih pristojnosti nad sodno oblastjo, razen da jim daja denar za plače. Sodni svet ima vso oblast nad sodniki in sodišči. In prav sodna oblast je edina, ki je povsem nepoškodovana prišla iz komunizma.
      Da bo stvar še slabša poglej kaj se je zgodilo na Poljskem, ko so poizkušali reformirati sodišča. Za vrat so dobili Bruselj. Bruselj in podpira levake.

  4. Katastrofalno je, da se odziva pravosodje tako nenačelno in izmikajoče, ko pa bi moralo biti nosilec resnicoljubja, poštenosti in pravičnosti.

    Tu mislim predvsem na neustrezne odzive vrhovnega sodišča in predsednice sodniškega društva na pozive novinarjev naj se pokažejo listine o diplomi in pravosodnem izpitu Masleše, ki je bil dolga leta predsednik Vrhovnega sodišča.

    Tudi sodni svet se neupravičeno izmika.

    Izvleček iz zakona o sodniški službi:

    (2) Sodni svet lahko v postopku izbire kandidatov zahteva od predsednika sodišča, v roku, ki ga določi sodni svet, da dopolni obrazložitev mnenja o ustreznosti kandidatov ali da mnenje o ustreznosti kandidatov ponovno oblikuje, in pri tem pridobi ter upošteva še dodatne podatke in dokazila.

    (3) Sodni svet v izbirnem postopku ugotavlja, ali imajo kandidati strokovno znanje, osebnostne lastnosti, veščine in sposobnosti, potrebne za opravljanje sodniške službe.

    (4) Izbirni postopek ima lahko več faz, tako da se kandidati postopno izločajo.

    (5) Sodni svet pri izbiri upošteva pisno dokumentacijo, lahko pa opravi tudi preizkuse strokovnega znanja, osebnostnih lastnosti, sposobnosti in veščin, ki so potrebni za opravljanje sodniške službe, psihološke preizkuse ter razgovore s kandidati, ki najbolje izpolnjujejo pogoje in kriterije za zasedbo sodniškega mesta. Na razgovorih je lahko navzoč predsednik sodišča, pri katerem je razpisano prosto sodniško mesto. O razgovorih mora biti sestavljen zapisnik vprašanj kandidatom in odgovori kandidata na zastavljena vprašanja. Priloga zapisnika je tudi prepis zvočnega snemanja razgovora.

    (6) Sodni svet opravi izbiro v 30 dneh po pridobitvi popolne dokumentacije in izvedbi postopka po prejšnjem odstavku tega člena. O posvetovanju in glasovanju v vsaki fazi izbirnega postopka se vodi zapisnik.

    (7) Sodni svet pri izbiri kandidata ni vezan na mnenje predsednika sodišča o ustreznosti kandidata.

    (8) Sodni svet ni dolžan izbrati kandidata, ki sicer izpolnjuje formalne pogoje za razpisano sodniško mesto.

    (9) Obvestilo o neizbiri kandidata mora biti obrazloženo tako, da so navedeni razlogi za neizbiro posameznega kandidata.

    • Torej sodni svet gladko laže, ko trdi, da nimajo pristojnosti preverjanja verodostojnih listin po zaključenih postopkih. Iz citiranega namreč ne vidim, da imajo prepoved revizije končanih postopkov. Če revizije ni, sum krširev pa obstaja, potem ne vidim druge logične poti, kot da grejo vsi, ki sta jima navedena sodila, v pravne (in oškodninske) postopke. Nisem pravnica, vendar tudi pravo (mora) delovati po načelih logike, a ni tako. In kdo sploh lahko prizadetim prepove tožbe? Po mojem jih ne morejo, ker če bodo skušala slovenska sodišča te zadeve pomesti pod preprogo je tu še vedno ESČP.

      • Ravnokar sem prebrala zanimiv komentar dr. Avblja na to temu. Ugledni pravnik spodbija mnenje Sodnega sveta, češ da zaradi načela pravnomočnosti listin ni mogoče preverjati za nazaj, in to povezuje z ustavo zagotovljeno pravico do poštenega sojenja. Te ustavne pravice načelo pravnomočnosti listin ne more kar suspendirati. Opozoril je tudi na vsaj dva podobna primera, kjer je ESČP že rasodilo, in sicer v korist pravice posameznika do poštenega sojenja. Ker je ta peavica pri nas zagotovljena z ustavo, po kmečki logiki presojam, da ne mire kar zastarati ali biti suspendirana zaradi nekih drugih pravniških formalizmov, ki zadevajo listine. Temeljno vprašanje je torej, ali je bila vsem ljudem, ki sta jima sodila Masleša in tista druga sodnica, ki jo je SS prav tako zaščitil, kršena pravica do poštenega dojenja. To, da po novem Madleša v javni obtok spušča že 3. verzijo svoje diplome, ve pa se, da je verzija lahko le ena sama, original, sploh nima nobene veze. Dvom, alu je bila ljudem zagotovljena pravica do poštenega sojenja, ostaja. Sama bi želela, da tožijo in s tem pomagajo k nujnemu očiščenju slivenskega sodstva. Tole smrdi po grozljivo visokuh odškodninah, če bo ESČP te primere dobilo na mizo in o njih razsodilo, in posledično popolno demontažo in resed sodnega sistema v Sloveniji. Ta procesa pa sta nujna. Tako ne gre več in pika. To bi morali podpreti vsi pošteni državljani ne glede na zo, ali jih zanaša na levo ali desno. Zame je zadeva s tema dvema sodnikoma nedopusten in shrljiv škandal stoletja.

      • Popravek: sojenja (ne dojenja). Tudi sicer iskreno opravičilo za okorne prste ter posledično številne slovnične napake. Če bi komentarje lahko sami urejali, bi zagotovo popravila…

  5. Sodni svet se formalistično ograjuje, češ da za nazaj ni pristojen ugotavljati izpolnjevanja pogojev.

    To je spet primer neživljenjskega skrajnega formalizma, ki razjeda zaupanje v naše pravosodje.

    Dokler bo pravičnost, ki je temelj prava, na stranskem tiru, skrajni formalizem pa na prvem, bo tako kot je.

  6. Mefisto, možni so razni scenariji, vsi so slabi, nekateri tudi zelo slabi. Neizbežna je zopet ena dolga, nesmiselna in neskončna bitka med levico in desnico, na koncu je pač potrebno vedeti čigavi ljudje so na določenih položajih in ti uživajo simpatije tudi iz Bruslja. Tistega, kar omenjate vi, ne bo. Namreč, to je edini scenarij, ki bo ostal v predalu. Racionalno in logično. Zanikanje v bran nezmožnosti dokazovanja. Omejitev kolateralne škode in preusmerjanje pozornosti. You know the drill. Nikar ne računajte na Slovence preveč. Nobody cares. Masleša? Kdo je ta tip? Nimam pojma.

    • Namen razgaljenja nečesa je odkriti nekaj novega. Toda to je Slovenija. Pri nas ni nikoli nič novega. Približno tako kot nesmiselni lov za zakladom. Ampak zaklada ni. Ti ljudje imajo vse v rokah. Če pa nimajo, imajo v rokah pa ljudi, ki imajo zadeve v rokah. Zato se pri nas nikoli nič ne spremeni. Pa saj ljudem ni mar. Ljudje hočejo le dobro živeti. V Sloveniji dobro živiš, celo zastonj lahko živiš, če se vklopiš v levičarsko platformo. To deluje že 30 let. Ta platforma lahko samo izumre, kot dinozavri. Uničiti pa se je ne da. Masleša bo pozabljen čez dva meseca. Masleša? Masleša je v zasluženem pokoju. There is no Masleša.

      • Nisem pristaš praznega modrovanja, temveč odločne akcije.

        Vsaj poskusiti je treba. Brez prvega koraka ni rezultatov insprememb.

        Pravijo, da kilav fant še ni nikoli spal pri punci.

  7. Kljub temu pa je Sodni svet na podlagi Zakona o sodnem svetu v okviru skrbi za zagotavljanje javnega ugleda sodstva ter z namenom zaščite in krepitve zaupanja v sodno vejo oblasti  zapisalo, …
    “sodni svet” = moški slovnični spol -> zapisal
    še enkrat ponovno prosim, dvignite svoje standarde in ne bodite kot drugi mediji…

  8. Žal je prazno modrovanje osrednja lastnost naše državice. Poskusili so že, uspel še ni nihče. Pa kaj bi razlagal? Poglej si mandat te vlade. Vse je jasno in vse je razgaljeno. Koliko akcije pa je bilo? Toliko, kot so jo vladi dovolili. Če že naj bo človek pristaš česarkoli, naj bo pristaš realnostii. Pa naj bo še tako cinična. Je vsaj realnost.

Komentiraj