Veljavnost Masleševih potrdil o diplomiranju in pravosodnem izpitu zdaj zanima tudi Sodni svet.

Zajem slike: http://www.sodni-svet.si/
POSLUŠAJ ČLANEK
Po številnih pozivih, naj nekdanji predsednik Vrhovnega sodišča Branko Masleša vendarle pokaže originalno dokazilo o diplomi in pojasni okoliščine opravljanja pravosodnega izpita ter tako končno razjasni dvome o svoji izobrazbi, se je tem sedaj pridružil tudi Sodni svet.

Ta je sicer po zadnji seji zavzel stališče, da ni organ, pristojen za preverjanje pogojev za sodniško mesto v postopkih, ki so pravnomočno končani. Je pa Maslešo vseeno pozval, naj v izogib nadaljnji krnitvi ugleda celotnega sodstva v javnosti razjasni vse dvome.

Masleša sicer vsemu navkljub ostaja zavit v molk, po nekaterih napovedih pa naj bi kljub pozivu sodnega sveta v molku vztrajal vse do predvidene spomladanske upokojitve.

DODANO 26.1.: Branko Masleša se je danes za 24ur.com odzval na stališče Sodnega sveta, nad katerim je razočaran, ker je "podlegel podtikanjem v nekaterih medijih, ki skoraj dva meseca neresnično predstavljajo okoliščine, ki zadevajo mojo izobrazbo." Novinarju 24ur je pokazal originalno diplomo s pečatom, ter originalno potrdilo o pravosodnem izpitu. Čeprav ga je opravljal prej kot v dveh letih po diplomi -vsaj dve leti prakse za pristop k izpitu je bil zakonski pogoj, je lahko k njemu pristopil na odobritev Republiškega sekretariata za pravosodje in organizacijo uprave, pojasnjuje Masleša in dodaja, da vsa dokazila skrbno hrani.


Sodni svet je v sprejetem stališču po četrtkovi seji izpostavil, da skladno s predpisi s področja izvolitev sodnikov in imenovanj na sodniška mesta ni pristojen preverjati izpolnjevanja formalnih pogojev kandidatov za sodniško mesto, ko gre za izbirne postopke, ki so pravnomočno že zaključeni. Prav tako v teh postopkih ni pristojen presojati verodostojnosti in pristnosti listine, ki naj bi dokazovala doseženo stopnjo izobrazbe (potrdila o diplomiranju), niti pravne veljavnosti potrdila o pravosodnem izpitu, ki ju je ob svoji kandidaturi na sodniško mesto predložil Branko Masleša kot kandidat za sodnika.

Kljub temu pa je Sodni svet na podlagi Zakona o sodnem svetu v okviru skrbi za zagotavljanje javnega ugleda sodstva ter z namenom zaščite in krepitve zaupanja v sodno vejo oblasti  zapisalo, da »pričakuje od vrhovnega sodnika svetnika Branka Masleše, da Sodnemu svetu in javnosti celovito pojasni nejasnosti in dvome glede veljavnosti potrdil o diplomiranju in pravosodnem izpitu, ki se pojavljajo v medijih, saj prihaja zaradi nadaljevanja nejasnosti v tej zvezi do krnitve ugleda sodnika in sodstva v javnosti.«

https://twitter.com/BojanPozar/status/1485542318530781186

Podobno kot pri Masleši, je Sodni svet sklenil tudi glede pravosodnega izpita višje sodnice Jasminke Jaše Trklja, ki ga je opravila leta 1987 v Sarajevu. Svetniki so zapisali, da niso pristojni ponovno preverjati izpolnjevati formalnih pogojev kandidatov za sodniško mesto, ko gre za postopke, ki so pravnomočno zaključeni. A pri njej so tu naredili piko in je niso pozvali h kakršnimkoli razjasnitvam.

Še vedno odprta vprašanja o diplomi in pravosodnem izpitu nekdanjega predsednika Vrhovega sodišča


Sodni svet je že pred tem, ob odzivu na prva pisanja novinarja portala Prava.si Luke Perša, in nato drugih medijev, komuniciranje Vrhovnega sodišča o primeru Masleša označil kot neustrezno in neprimerno. Vrhovno sodišče namreč fotokopije podpisane diplome nekdanjega predsednika Vrhovnega sodišča in potrdila o pravosodnem izpitu sprva ni poslalo, češ, da gre za dokumenta zaupne narave, omenjali pa so tudi tožbe proti novinarjem, ki so Maslešino diplomo problematizirali. Kasneje so dokumenta vendarle poslali, vendar diploma ni imela pečata, zato je vprašanje njene verodostojnosti javno ostalo odprto.

Drugo vprašanje, ki ostaja nerazčiščeno, je, kako je Masleša pravosodni izpit sploh lahko opravil v slabem letu dni, ko pa sta zanj zahtevani dve leti pravniškega dela na instituciji, predpisani z zakonom. Diplomiral naj bi 27. junija 1975, pravosodni izpit pa naj bi opravil 25. 6. 1976.

Vprašljivi očitki krepijo Masleševo strategijo


Kot v analizi očitkov na račun Maslešine izobrazbe za Portal Plus piše Žiga Stupica, so nekateri javni očitki Masleši lahko vprašljivi, ker je mogoče potrdilo o pravosodnem izpitu razumeti kot dokončen in pravnomočen dokument, ki ga je nemogoče razveljaviti tudi zaradi zastaranja.

Stupica piše tudi o problemu sodne prakse, ki ne priznava potrdil o pravosodnem izpitu iz drugih republik, a opozarja, da te prakse ni mogoče uveljaviti za nazaj, ampak le za naprej. Masleši pa je bil pravosodni izpit upoštevan pri izvolitvi v sodniško funkcijo leta 1980, ko so slovenski republiški organi še priznali pravosodne izpite iz drugih jugoslovanskih republik.

Kot opozarja Stupica, takšni javni očitki Masleši, ki so vprašljivi, krepijo Masleševo obrambno strategijo javnega molka, s katerim se je obdal vrhovni sodnik. Med učinkovitimi očitki pa se, tako Stupica, kot utemeljeni kažejo tisti, ki so usmerjeni zoper očitno vprašljiva dokazila o javni listini – diplomi, ki so jih raziskovalnim novinarjem dostavili viri z Vrhovnega sodišča.

"Očitna vprašljivost dokazil je zaradi manjka pečata in manjka elementov same listine kot take. To kaže na uporabo nezakonito proizvedene javne listine; to pa je nedopustno dejanje, kar utemeljuje očitek ničnosti dokazila. Ničnost pa nima zastaranja."

Čimprejšnja razjasnitev afere nujna, ker krni zaupanje javnosti v sodstvo


Zato bi, kot je javno poudarilo že več uglednih pravnikov, moral Masleša dokazila o svoji izobrazbi pokazati nemudoma, saj z dvomi v njegovo izobrazbo škodi ugledu slovenskega sodstva. Ali kot je danes zapisal dr. Matej Avbelj »izničuje zaupanje javnosti vanj ter s tem sodstvu zbija vso avtoriteto«.

"Če pa bi se izkazalo, da so bila medijska namigovanja celo resnična, pa bi imeli opravka z nezaslišanim pravnim škandalom, ki mu tudi v Sloveniji, kjer smo domala vajeni že vsega, še ni bilo para. Tak razplet bi namreč pomenil, da v vseh zadevah, v katerih je sodil zadevni sodnik, ni bila zagotovljena pravica do zakonitega sodišča. Pravne posledice bi bile, tudi sledeč novejši sodni praksi Evropskega sodišča za človekove pravice na tem področju, izjemno škodljive, domala nepopravljive tako v subjektivnem kakor tudi v objektivnem smislu," še piše Avbelj.

https://twitter.com/ZigaTurk/status/1485615534540480521
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike