Velikonočne tradicije po svetu: od zažiganja Jude Iškarijota do dejanske uprizoritve križanja
POSLUŠAJ ČLANEK
Velika noč, največji krščanski praznik, je za kristjane po vsem svetu praznik veselja ob Kristusovem vstajenju. Praznik po vsem svetu spremljajo številne tradicije in jedi. Nekaj smo jih za vas zbrali v nadaljevanju.
Ker Vzhodna in Zahodna Cerkev praznik velike noči izračunavata po drugem koledarju, se razlikuje tudi datum velike noči. Medtem, ko jo Zahodna Cerkev praznuje 1. aprila, jo Vzhodna teden kasneje, 8. aprila. Slednja se po praznovanju loči tudi po strožjih pravilih glede posta in velikemu številu beril na veliki četrtek in petek in lastno liturgijo.
Veliki teden glede na Cerkev marsikje spremljajo dela prosti dnevi. Veliki četrtek je na Danskem, na Islandiji, na Norveškem in v večini držav, ki so bile del Španskega imperija (Španija, Argentina, Kolumbija, Kostarika, Gvatemala, Mehika, peru, Venezuela, Honduras …) dela prost dan in državni praznik. Velik petek je prost v več evropskih državah (Češka, Finska, Nemčija, Velika Britanija, Malta, Madžarska), 12 ameriških zveznih državah in marsikje po svetu (tudi npr. na Kubi, v Hong Kongu in večinsko muslimanski Maleziji). Večji del krščanskega sveta pozna tudi igranje pasijona – upodobitve Jezusovega trpljenja in smrti.
V Evropi in Ameriki veliko noč spremljajo izmenjevanje velikonočnih jajc, pirhov in daril. Marsikje v Zahodnem svetu otroci po domovih in cerkvah za veliko noč iščejo skrite pirhe ali čokoladna jajca. Gospodinje za veliko noč spečejo sladko pecivo; potico pri nas, sladke sadne kruhke s križem na vrhu v Angliji, sladek kruh z rozinami in ribezom na Nizozemskem. Zelo raznolike so tudi velikonočne jedi. Velik del sveta ne pozna blagoslova velikonočnih jedil, je pa marsikje tradicionalna velikonočna jed jagnetina.
Na veliki četrtek mnogi katoličani obhajajo pashalno večerjo; jagnje z nekvašenim kruhom in zelišči. V mnogih azijskih državah na ta dan po tradiciji obiščejo sedem cerkva, drugod (npr. v Indiji) pa 14 – za vsako postajo križevega pota eno. V V eliki Britaniji imajo tudi običaj, po katerem monarh revnim ali zaslužnim za delovanje cerkve ta dan simbolno podari denar.
Na veliki petek se poleg obredov velikega petka, tradicije počastitve križa in polaganja Kristusa v grob, na Filipinih nekateri kljub močnemu nasprotovanju Cerkve dajo mučiti ali celo za kratek čas križati. V Vzhodnih Cerkvah ga zaznamuje branje 12 beril, ki govorijo o Kristusovem trpljenju in smrti.
Na veliko soboto zvečer marsikje zakurijo kres, v katerega vržejo podobo Juda Iškariota, na grških otokih čez okno mečejo glinene lonce, s katerimi pozdravljajo novo življenje.
Veliko noč po svetu spremljajo karnevali (npr. Argentina, Indija), ognjemeti (Švedska) in topovske salve. V južni Ameriki praznovanje spremlja trgatev in točenje velikih količin vina. Vzhodni narodi, posebej še Rusi, poudarjajo pomen jagnjeta, zato pecivo in jedila radi pripravijo v obliki jagnjeta. Verjamejo namreč, da Satan lahko prevzame obliko vseh živali, razen jagnjeta.
Na Slovaškem, Madžarskem in Češkem fantje dekleta na veliko noč polijejo z vodo ali udarijo z barvnimi trakovi (neke vrste bič), kar da prinaša zdravje, lepoto in plodnost.
Ker Vzhodna in Zahodna Cerkev praznik velike noči izračunavata po drugem koledarju, se razlikuje tudi datum velike noči. Medtem, ko jo Zahodna Cerkev praznuje 1. aprila, jo Vzhodna teden kasneje, 8. aprila. Slednja se po praznovanju loči tudi po strožjih pravilih glede posta in velikemu številu beril na veliki četrtek in petek in lastno liturgijo.
Veliki teden glede na Cerkev marsikje spremljajo dela prosti dnevi. Veliki četrtek je na Danskem, na Islandiji, na Norveškem in v večini držav, ki so bile del Španskega imperija (Španija, Argentina, Kolumbija, Kostarika, Gvatemala, Mehika, peru, Venezuela, Honduras …) dela prost dan in državni praznik. Velik petek je prost v več evropskih državah (Češka, Finska, Nemčija, Velika Britanija, Malta, Madžarska), 12 ameriških zveznih državah in marsikje po svetu (tudi npr. na Kubi, v Hong Kongu in večinsko muslimanski Maleziji). Večji del krščanskega sveta pozna tudi igranje pasijona – upodobitve Jezusovega trpljenja in smrti.
V Evropi in Ameriki veliko noč spremljajo izmenjevanje velikonočnih jajc, pirhov in daril. Marsikje v Zahodnem svetu otroci po domovih in cerkvah za veliko noč iščejo skrite pirhe ali čokoladna jajca. Gospodinje za veliko noč spečejo sladko pecivo; potico pri nas, sladke sadne kruhke s križem na vrhu v Angliji, sladek kruh z rozinami in ribezom na Nizozemskem. Zelo raznolike so tudi velikonočne jedi. Velik del sveta ne pozna blagoslova velikonočnih jedil, je pa marsikje tradicionalna velikonočna jed jagnetina.
Zadnja večerja
Na veliki četrtek mnogi katoličani obhajajo pashalno večerjo; jagnje z nekvašenim kruhom in zelišči. V mnogih azijskih državah na ta dan po tradiciji obiščejo sedem cerkva, drugod (npr. v Indiji) pa 14 – za vsako postajo križevega pota eno. V V eliki Britaniji imajo tudi običaj, po katerem monarh revnim ali zaslužnim za delovanje cerkve ta dan simbolno podari denar.
Na veliki petek se poleg obredov velikega petka, tradicije počastitve križa in polaganja Kristusa v grob, na Filipinih nekateri kljub močnemu nasprotovanju Cerkve dajo mučiti ali celo za kratek čas križati. V Vzhodnih Cerkvah ga zaznamuje branje 12 beril, ki govorijo o Kristusovem trpljenju in smrti.
Na veliko soboto zvečer marsikje zakurijo kres, v katerega vržejo podobo Juda Iškariota, na grških otokih čez okno mečejo glinene lonce, s katerimi pozdravljajo novo življenje.
Veliko noč po svetu spremljajo karnevali (npr. Argentina, Indija), ognjemeti (Švedska) in topovske salve. V južni Ameriki praznovanje spremlja trgatev in točenje velikih količin vina. Vzhodni narodi, posebej še Rusi, poudarjajo pomen jagnjeta, zato pecivo in jedila radi pripravijo v obliki jagnjeta. Verjamejo namreč, da Satan lahko prevzame obliko vseh živali, razen jagnjeta.
Na Slovaškem, Madžarskem in Češkem fantje dekleta na veliko noč polijejo z vodo ali udarijo z barvnimi trakovi (neke vrste bič), kar da prinaša zdravje, lepoto in plodnost.
Zadnje objave
Če živite v bloku, bo to vaša nova obveznost
25. 4. 2024 ob 12:18
Preobrat na listi Svobode, Merlo odpadel, namesto njega Leben, na vrh Joveva
25. 4. 2024 ob 6:00
Zakaj se čakalne dobe v zdravstvu še vedno podaljšujejo?
24. 4. 2024 ob 16:30
"Stanje zdravstva je katastrofalno", vlada pa le opazuje
24. 4. 2024 ob 13:23
Na Dars-u odslovili AMZS pri poslu odvoza vozil z avtocest in hitrih cest
24. 4. 2024 ob 12:33
V študentskem naselju pozivi k ubijanju Judov
24. 4. 2024 ob 12:15
Strah v Bruslju: TikTok ogroža duševno zdravje?
24. 4. 2024 ob 9:34
Ekskluzivno za naročnike
Slovenska policija zatajila ob napovedi strelskega napada
22. 4. 2024 ob 16:50
Odilo Globočnik – nacistični zločinec slovenskih korenin
21. 4. 2024 ob 17:30
Prihajajoči dogodki
Video objave
Vroča tema: očiščeni "janšizma" – padajo direktorji zdravstvenih ustanov
19. 4. 2024 ob 20:12
Odmev tedna: Prišel, videl in komaj zmagal
19. 4. 2024 ob 20:10
Izbor urednika
Na Dars-u odslovili AMZS pri poslu odvoza vozil z avtocest in hitrih cest
24. 4. 2024 ob 12:33
Vroča tema: očiščeni "janšizma" – padajo direktorji zdravstvenih ustanov
19. 4. 2024 ob 20:12
Pravna država: če imaš 40 poslancev, še ne pomeni, da imaš absolutno oblast
19. 4. 2024 ob 6:00
1 komentar
Kraševka
JOŽEF, ŽELIM TI VESELO PRAZNOVANJE - jutri JE ŠE ENA PRAZNIĆNA MAŠA IN VSAK JO LAHKO OBIŠČE.
NIČ HUDEGA, ČE BO JUTRI ZAJTRK MALO SKROMNEJŠI - BO PA VEČ PRAZNIČNEGA VZDUŠJA.
ČLOVEK NE ŽIVI SAMO OD KRUHA......... VAŠI KOMENTARJI OBOGATIJO DOMOVINO. ZA KAR SMO VAM HVALEŽNI.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.