Velikonočne tradicije po svetu: od zažiganja Jude Iškarijota do dejanske uprizoritve križanja
POSLUŠAJ ČLANEK
Velika noč, največji krščanski praznik, je za kristjane po vsem svetu praznik veselja ob Kristusovem vstajenju. Praznik po vsem svetu spremljajo številne tradicije in jedi. Nekaj smo jih za vas zbrali v nadaljevanju.
Ker Vzhodna in Zahodna Cerkev praznik velike noči izračunavata po drugem koledarju, se razlikuje tudi datum velike noči. Medtem, ko jo Zahodna Cerkev praznuje 1. aprila, jo Vzhodna teden kasneje, 8. aprila. Slednja se po praznovanju loči tudi po strožjih pravilih glede posta in velikemu številu beril na veliki četrtek in petek in lastno liturgijo.
Veliki teden glede na Cerkev marsikje spremljajo dela prosti dnevi. Veliki četrtek je na Danskem, na Islandiji, na Norveškem in v večini držav, ki so bile del Španskega imperija (Španija, Argentina, Kolumbija, Kostarika, Gvatemala, Mehika, peru, Venezuela, Honduras …) dela prost dan in državni praznik. Velik petek je prost v več evropskih državah (Češka, Finska, Nemčija, Velika Britanija, Malta, Madžarska), 12 ameriških zveznih državah in marsikje po svetu (tudi npr. na Kubi, v Hong Kongu in večinsko muslimanski Maleziji). Večji del krščanskega sveta pozna tudi igranje pasijona – upodobitve Jezusovega trpljenja in smrti.
V Evropi in Ameriki veliko noč spremljajo izmenjevanje velikonočnih jajc, pirhov in daril. Marsikje v Zahodnem svetu otroci po domovih in cerkvah za veliko noč iščejo skrite pirhe ali čokoladna jajca. Gospodinje za veliko noč spečejo sladko pecivo; potico pri nas, sladke sadne kruhke s križem na vrhu v Angliji, sladek kruh z rozinami in ribezom na Nizozemskem. Zelo raznolike so tudi velikonočne jedi. Velik del sveta ne pozna blagoslova velikonočnih jedil, je pa marsikje tradicionalna velikonočna jed jagnetina.
Na veliki četrtek mnogi katoličani obhajajo pashalno večerjo; jagnje z nekvašenim kruhom in zelišči. V mnogih azijskih državah na ta dan po tradiciji obiščejo sedem cerkva, drugod (npr. v Indiji) pa 14 – za vsako postajo križevega pota eno. V V eliki Britaniji imajo tudi običaj, po katerem monarh revnim ali zaslužnim za delovanje cerkve ta dan simbolno podari denar.
Na veliki petek se poleg obredov velikega petka, tradicije počastitve križa in polaganja Kristusa v grob, na Filipinih nekateri kljub močnemu nasprotovanju Cerkve dajo mučiti ali celo za kratek čas križati. V Vzhodnih Cerkvah ga zaznamuje branje 12 beril, ki govorijo o Kristusovem trpljenju in smrti.
Na veliko soboto zvečer marsikje zakurijo kres, v katerega vržejo podobo Juda Iškariota, na grških otokih čez okno mečejo glinene lonce, s katerimi pozdravljajo novo življenje.
Veliko noč po svetu spremljajo karnevali (npr. Argentina, Indija), ognjemeti (Švedska) in topovske salve. V južni Ameriki praznovanje spremlja trgatev in točenje velikih količin vina. Vzhodni narodi, posebej še Rusi, poudarjajo pomen jagnjeta, zato pecivo in jedila radi pripravijo v obliki jagnjeta. Verjamejo namreč, da Satan lahko prevzame obliko vseh živali, razen jagnjeta.
Na Slovaškem, Madžarskem in Češkem fantje dekleta na veliko noč polijejo z vodo ali udarijo z barvnimi trakovi (neke vrste bič), kar da prinaša zdravje, lepoto in plodnost.
Ker Vzhodna in Zahodna Cerkev praznik velike noči izračunavata po drugem koledarju, se razlikuje tudi datum velike noči. Medtem, ko jo Zahodna Cerkev praznuje 1. aprila, jo Vzhodna teden kasneje, 8. aprila. Slednja se po praznovanju loči tudi po strožjih pravilih glede posta in velikemu številu beril na veliki četrtek in petek in lastno liturgijo.
Veliki teden glede na Cerkev marsikje spremljajo dela prosti dnevi. Veliki četrtek je na Danskem, na Islandiji, na Norveškem in v večini držav, ki so bile del Španskega imperija (Španija, Argentina, Kolumbija, Kostarika, Gvatemala, Mehika, peru, Venezuela, Honduras …) dela prost dan in državni praznik. Velik petek je prost v več evropskih državah (Češka, Finska, Nemčija, Velika Britanija, Malta, Madžarska), 12 ameriških zveznih državah in marsikje po svetu (tudi npr. na Kubi, v Hong Kongu in večinsko muslimanski Maleziji). Večji del krščanskega sveta pozna tudi igranje pasijona – upodobitve Jezusovega trpljenja in smrti.
V Evropi in Ameriki veliko noč spremljajo izmenjevanje velikonočnih jajc, pirhov in daril. Marsikje v Zahodnem svetu otroci po domovih in cerkvah za veliko noč iščejo skrite pirhe ali čokoladna jajca. Gospodinje za veliko noč spečejo sladko pecivo; potico pri nas, sladke sadne kruhke s križem na vrhu v Angliji, sladek kruh z rozinami in ribezom na Nizozemskem. Zelo raznolike so tudi velikonočne jedi. Velik del sveta ne pozna blagoslova velikonočnih jedil, je pa marsikje tradicionalna velikonočna jed jagnetina.
Zadnja večerja
Na veliki četrtek mnogi katoličani obhajajo pashalno večerjo; jagnje z nekvašenim kruhom in zelišči. V mnogih azijskih državah na ta dan po tradiciji obiščejo sedem cerkva, drugod (npr. v Indiji) pa 14 – za vsako postajo križevega pota eno. V V eliki Britaniji imajo tudi običaj, po katerem monarh revnim ali zaslužnim za delovanje cerkve ta dan simbolno podari denar.
Na veliki petek se poleg obredov velikega petka, tradicije počastitve križa in polaganja Kristusa v grob, na Filipinih nekateri kljub močnemu nasprotovanju Cerkve dajo mučiti ali celo za kratek čas križati. V Vzhodnih Cerkvah ga zaznamuje branje 12 beril, ki govorijo o Kristusovem trpljenju in smrti.
Na veliko soboto zvečer marsikje zakurijo kres, v katerega vržejo podobo Juda Iškariota, na grških otokih čez okno mečejo glinene lonce, s katerimi pozdravljajo novo življenje.
Veliko noč po svetu spremljajo karnevali (npr. Argentina, Indija), ognjemeti (Švedska) in topovske salve. V južni Ameriki praznovanje spremlja trgatev in točenje velikih količin vina. Vzhodni narodi, posebej še Rusi, poudarjajo pomen jagnjeta, zato pecivo in jedila radi pripravijo v obliki jagnjeta. Verjamejo namreč, da Satan lahko prevzame obliko vseh živali, razen jagnjeta.
Na Slovaškem, Madžarskem in Češkem fantje dekleta na veliko noč polijejo z vodo ali udarijo z barvnimi trakovi (neke vrste bič), kar da prinaša zdravje, lepoto in plodnost.
Zadnje objave
Pravna država: če imaš 40 poslancev, še ne pomeni, da imaš absolutno oblast
19. 4. 2024 ob 6:00
Vlada spreminja postopke naročanja in najdaljše čakalne dobe
18. 4. 2024 ob 17:37
V Chicagu spor glede nezakonitih priseljencev
18. 4. 2024 ob 15:31
Škandalozno: Vlada namenja visoke nagrade provladnim medijem
18. 4. 2024 ob 12:36
Volitve na Hrvaškem – zmaga tradicionalnih vrednot
18. 4. 2024 ob 8:42
V Velenju vzklikali: »Lopovi! Lopovi!«
18. 4. 2024 ob 6:00
Bo moral občudovalec Hitlerja Urban Purgar znova v zapor?
17. 4. 2024 ob 17:46
Ekskluzivno za naročnike
Domovina 144: Zakaj policija ne preiskuje napovedanega strelskega pohoda
17. 4. 2024 ob 6:30
Kako nam Robert Golob lomasti po denarnicah
11. 4. 2024 ob 6:31
Prihajajoči dogodki
APR
20
Moški zajtrk s Petrom Gregorčičem
07:00 - 09:00
APR
20
Godalni kvartet kolektiva Carpe artem
19:00 - 20:30
APR
20
Večer z Nuško Drašček in Jako Puciharjem
20:00 - 22:00
APR
22
Koncert za zbor – Alfred Šnitke
20:15 - 21:30
APR
24
SAKRALNI ABONMA – KOMORNI ZBOR KGBL IN AMBROŽ ČOPI
19:30 - 21:00
Video objave
Odmev tedna: Festival norosti
13. 4. 2024 ob 6:00
Odmev tedna: Bitka praznikov
5. 4. 2024 ob 19:55
Izbor urednika
Vračajo se vici o policajih
17. 4. 2024 ob 6:31
Kako nam Robert Golob lomasti po denarnicah
11. 4. 2024 ob 6:31
1 komentar
Kraševka
JOŽEF, ŽELIM TI VESELO PRAZNOVANJE - jutri JE ŠE ENA PRAZNIĆNA MAŠA IN VSAK JO LAHKO OBIŠČE.
NIČ HUDEGA, ČE BO JUTRI ZAJTRK MALO SKROMNEJŠI - BO PA VEČ PRAZNIČNEGA VZDUŠJA.
ČLOVEK NE ŽIVI SAMO OD KRUHA......... VAŠI KOMENTARJI OBOGATIJO DOMOVINO. ZA KAR SMO VAM HVALEŽNI.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.