Veliko dima, malo ognja: doba Levice se izteka ...

POSLUŠAJ ČLANEK
Po tezah o priljubljenosti Marjana Šarca in pričakovanem napornejšem drugem letu vlade, ki smo jih obravnavali v minulih dneh, se sedaj osredotočamo še na tretjo temo s petkovih Odmevov.

Teza 3: Glede na to, kako potekajo pogovori med vlado in Levico in to kar Levica zahteva, je logično pričakovanje, da bo Levica tej vladi odtegnila podporo. Ali se lahko Levica, po tem kar je vladi navrgla, sploh še umakne oz. to vlado še naprej podpira - bo ta vlada ostala brez večine?

3.a) "Opozicijska" stranka, ki usmerja politiko manjšinske vlade ...

Prvo leto Šarčeve koalicije je bilo de facto leto levice. Ta radikalno leva stranka je, tako na podpisanem papirju kot v praksi, prve tedne in mesece nove oblasti dosegla največ. Usmerjala je vladno politiko močno v levo in si uspešno ter v dobršni meri upravičeno pripisovala zasluge za v javnosti priljubljene ukrepe (visok dvig socialne pomoči, minimalne plače, ustavitev postopka nakupa oklepnih transporterjev in več drugih manjših partikularnih ciljev).

Slovenska situacija medijsko poimenovane "manjšinske vlade s pogodbeno opozicijo" je unikaten fenomen. Resda imamo v Evropi tu in tam kakšno manjšinsko vlado. A v teh državah ta vodi in usmerja politiko oblasti, medtem ko s partnericami praviloma sodelujejo pri izbranih projektih. Pri nas pa je Levica "policy setter", prva oblikovalka vladne politike. Nekaj zaradi vsebinskega vakuuma na hitro sestavljene Šarčeve stranke ter splošne vladne neaktivnosti. Levica ima program, cilje, in ne moremo jim očitati, da ne vedo kaj hočejo ter tudi kako to doseči. A njihov vpliv izvira tudi iz premierjeve pragmatičnosti, ki je bil v prvem letu za glasove večine pripravljen podpisati karkoli (uresničiti pa bolj malo). Ter dejstva, da v tej stranki, za razliko od drugih Šarčevih partneric, do nedavnega ni bil prisoten strah pred predčasnimi volitvami.

Pozicija Levice je za stranko radikalnejšega, populističnega tipa idealna; preko nekoga drugega aktivno izvajaš svojo politiko, odgovornosti za vse ostalo pa ne prevzemaš. Stranka Levica je tako izumila nov, unikaten način participacije pri oblasti, ki ga bodo mnoge stranke takšnega tipa, tako na levem kot na desnem polu, v prihodnje gotovo še skušale koristiti.

3.b) ... a njen blef postaja vse bolj prozoren ...

Taktika Levice pri uveljavljanju svojega programa temelji na pogojevanju in izsiljevanju, a mehanizmi, ki so do sedaj to omogočali, postajajo vse bolj lomljivi.

Sčasoma se je izkazalo, da je v ozadju igranja na to karto ponavadi blef. V levici so pripravljeni iti daleč, a nikoli čisto povsem do konca - nikoli do tam, kjer bi de facto ogrozili obstoj Šarčeve vlade.

Slednje se je opazilo pri kar nekaj projektih. Še posebej pa v primeru odnosa do Pikalove novele Zakona o financiranju vzgoje in izobraževanja (ZOFVI). Levica je najprej napovedala glasovanje proti zakonu, češ da ZOFVI "privatnikom" daje še preveč. Ko se je v parlamentarni razpravi izkazalo, da bo v tem primeru zakon padel že ob prvem glasovanju, so naenkrat spremenili stališče in dejali, da zakona ne podpirajo (kar je velika razlika).

Slednje je še vedno omogočilo sprejem ZOFVI z navadno poslansko večino. A zagata je nastala po vetu državnega sveta, ki za potrditev zakona v drugo zahteva večino vseh poslancev. Ker je vrag vzel šalo, je Levica svoje stališče korigirala še enkrat. Enak zakon, ki so ga še pred tedni ostro kritizirali in napovedali svoje glasovanje proti, so sedaj podprli, družno glasovali ZA. Z obrazložitvijo, da mu sicer nasprotujejo, a glasove zagotavljajo, ker se s tem borijo proti še slabšim rešitvam desnice.

V opisanem je prepoznati vzorec njihovega dejanskega političnega modusa operandi. Resda bodo grozili, pogojevali, izsiljevali. A leve vlade, ko bo šlo za biti ali ne biti, ne bodo zrušili.

Še veliko težje bodo to storili po tem, ko se je pozitiven moment okoli stranke zaradi poloma na evropskih volitvah obrnil v svoje nasprotje. Poraz Tomićeve je iz avre stranke odpihnil zmagovalnega duha. Prišla je streznitev in tudi volivci so se naenkrat začeli zavedati omejitev, ki jih predstavlja radikalno leva opcija.

Od tu naprej ponoven volilni uspeh Levice ob morebitnih predčasnih parlamentarnih volitvah ni več tako samoumeven. Še posebej ne, če bi jih s svojim trmoglavljenjem sprožili sami. Kot smo pisali že včeraj, bodo volivci, željni nadaljevanja statusa quo in politične stabilnosti, kaznovali vsakega, ki bi to stanje v njihovih očeh rušil. In Levica je s svojim delovanjem nevarno blizu statusu črnega račka, ki po nepotrebnem spodkopava oblast leve politične opcije.

V tem smislu hodijo po zelo tanki meji, njihovo prihodnje ravnanje pa je odvisno od tega, v koliki meri se tega zavedajo.

3 č) Šarec ne more izgubiti ... lahko pa dotolče Levico

Se pa tega dobro zaveda Marjan Šarec, ki se nahaja v win-win situaciji. Nekateri znaki kažejo, da je blef Levice spregledal. Pa četudi bi mladi radikalci v tem pokru šli do konca, je Šarec edini, ki ob vsakem scenariju profitira. Če Levica popusti, Šarec razkrije blef, utrdi svoj položaj in zapečati leto uspehov Levice. Če pa gre Levica do konca, Šarec na predčasnih volitvah, na krilih ljudskega srda, pomete s konkurenco na levi in se vrne mnogo močnejši kot je sedaj.

Levica je zato dejansko v težkem položaju, še posebej zato, ker so ponovili napako Boruta Pahorja z nekakšnim javnim semaforjem ukrepov, na katerem se pikice kar nočejo premakniti iz začetnega stanja proti "opravljenemu". Rešitev tega escape room-a je, da Šarec kupi njihov zadnji blef z ukinitvijo dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja ter Levici omogoči časten umik skozi dimno zaveso nekakšnega kompromisa.

A to bi bila v situaciji, ko Šarec Mesca praktično stiska za vrat, njegova velika politična napaka. Nikoli se namreč ne ve, kdaj se bo spet znašel v takšni priložnosti, da prizemlji predrzneže, ki so si samovoljno dovolili jadrati visoko nad njegovo glavo.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike