"Velikih potreb po namakanju iz teh objektov ni bilo," pravi Direkcija za vodo. Še eno področje, kjer smo dolgoročno v zamudi.

Letošnja suša na Primorskem in tudi drugje v Sloveniji ob spremljavi največjega požara v zgodovini Slovenije je razgalila še eno sistemsko področje, kjer so se stvari v preteklosti dogajale prepočasi. Namreč, možnosti namakanja so po mnenju kmetijske stroke odločno premajhne, čeprav bi za to obstajale kapacitete.

Vsi vpleteni kot enega izmed glavnih "krivcev" prepoznavajo proces umeščanja v prostor, ki ima v svojih določilih bolj ali manj smiselne pogoje ter uredbe. Očitno pa je, da bo urejanje namakalnih sistemov prihodnje polje sporov med zainteresiranimi skupinami: kmetijstvom, ribištvom in okoljevarstveniki.

Zastarel sistem, ki ne dobiva posodobitve

V Uradnem listu iz leta 2006 lahko preberemo objavljen seznam obstoječe infrastrukture, kjer se nahaja seznam akumulacij in suhih zadrževalnikov ter razbremenilnih kanalov ter ostalih objektov sortiran po vodnih območjih, kjer najdemo skupno 68 vnosov. Od tega je 28 vodnih akumulacij, ki so bile večinoma poleg protipoplavnih potreb grajene še za druge namene, večinoma za potrebe namakanja.

Pregrade so stare od 40 do 60 let in ves ta čas velikih potreb po namakanju iz teh objektov ni bilo, razen iz Vogrščka, ki je bil tudi grajen s sofinanciranjem kmetijstva. Vendar je bil tudi Vogršček samo delno izkoriščen za ta namen, večinoma samo, kar je bilo na voljo vode težnostno, so nam pojasnili na Direkciji za vodo.

Smele načrte, ki niso doživeli realizacije, je za Domovino opisal inženir Rajko Črv, koordinator regijske delovne skupine za namakanje Severne Primorske pri KGZ Nova Gorica, ki je dejal, da je za področje Vipave bilo že pred 40-imi leti predvideno, da bo ohranila svoj status obširne kmetijske pridelave. V nadaljevanju urejanja Vipavske doline za kmetijsko pridelavo so bili na 9.000 ha ravnine in pobočij, kjer je bilo veliko vinogradov in sadovnjakov, predvideni namakalni sistemi s 5 velikimi (12 mio m3 vode) akumulacijami na strugah vodotokov. Namakalni program se takrat, ko je bila stroka in pripravljenost politike ustrezna, ni zgodil po načrtih. Izvedel se je le Vogršček z razvodom 1.000 ha, ki pa je bil predviden za 3.500 ha.

Voda na voljo, ampak se ne uporablja

Delovanje objektov v protipoplavne namene in raba vode za namakanje so bili že ob projektiranju objektov določeni v obratovalnem smislu. Večinoma so bili z višino na pregradi določeni volumni potrebnega praznega prostora za lovljenje poplavnega vala in volumen namočenega dela za potrebe namakanja. Ker do rabe vode za namakanje iz teh objektov ni prihajalo, se je razvila druga raba akumulacij za namene ribištva in naravovarstva, so za Domovino še zapisali pri Direkciji za vodo.

Akumulirana voda je iz teh objektov na voljo že vsaj zadnjih 40 let, vendar je bila potreba po rabi za potrebe namakanja, po njihovih besedah, minimalna. Volumni akumulirane vode so se sicer v tem času naravno zmanjšali zaradi zamuljevanja, in kar se tiče poplavne varnosti, zaenkrat ni bilo potrebe po odstranjevanju mulja. Tudi finančni zalogaj odstranjevanja je zaenkrat presegal koristi oz. so bila sredstva Direkcije za vode in predhodnih inštitucij ves čas podhranjena na področju vzdrževanja vodne infrastrukture. Govorimo namreč o zneskih milijon in več milijonov evrov na akumulacijo. Ker ni bilo zaznane potrebe, tudi na objektih niso vzpostavljena črpališča oz. cevovodi za ta namen.

Novejši projekti se dogajajo, ampak počasi

V zadnjem desetletju je bilo zgrajenih kar precej suhih zadrževalnikov, ki so jih gradile občine kot protipoplavne ukrepe za širitev naselij, primer v Ljubljani bi bil Zadrževalnik Brdnikova, Direkcija pa je zgradila zadrževalnik Veliki potok v Grosupljem. Narejeni pa so tudi odvzemi za namakanje tako na Dravi kot spodnji Savi v okviru akumuliranja vode za hidroenergetsko rabo in obratujejo za potrebe oroševanja in namakanja. Pri projektu »Zagotovitev poplavne varnosti v Spodnji Savinjski dolini« je v fazi priprave prostorska dokumentacija za več suhih zadrževalnikov, med katerimi bosta predvidoma dva mokra in namenjena tudi za potrebe namakanja.

Tako se je ministrica Irena Šinko udeležila otvoritve namakalnega sistema v Selcah pred nekaj tedni. Gre za 81,96 hektarjev velik namakalni sistem, pri katerem je investitor in lastnik namakalnega sistema Občina Lenart. Gradnja je bila 100-% sofinancirana s strani ministrstva. Za izgradnjo je bilo namenjenih 469.000 evrov.

Izgradnja namakalnega sistema Selce je za 1,5 % povečala površino namakalnih sistemov v Sloveniji. Z namakalnimi sistemi imamo v Sloveniji trenutno opremljenih zgolj 6.500 hektarjev kmetijskih zemljišč. Ob tem je ministrica dodala: »Mislim, da se bomo morali zavedati, da brez namakanja v bodoče ne bo šlo. Tam, kjer bo možnost namakanja, se bomo morali tega posluževati. Trenutno velik del Slovenije pesti suša, in če v prihodnje želimo stabilno proizvodnjo in višjo samooskrbo, bomo morali na tem področju narediti preboj.«

Povedno pa je, da je zaenkrat v strateškem načrtu slovenske kmetijske politike do leta 2027 za intervencije namakanja predviden enak obseg sredstev kot do zdaj. Direkcija Republike Slovenije za vodo pa je v odgovoru poudarila, da spodbuja na naravi temelječe rešitve, ki  tudi  povečujejo odpornost proti suši (ohranitev mokrišč, naravnih retenzij, umikanje nasipov stran od vodotokov, sonaravna ureditev brežin in podobno).

Umeščanje v prostor in spremljajoči pogoji predstavljajo velik zalogaj

V zadnjih petih letih, se pravi od julija 2017 do danes, je bilo za namakanje kmetijskih zemljišč izdanih 308 vodnih dovoljenj. Med njimi so tudi dovoljenja za rabo vode za namakanje kmetijskih zemljišč z odvzemi iz javnega vodovoda.

Uspešnost umeščanja projektov v prostor, bodisi vodarskih ali katerikolih drugih, temelji na dobro pripravljenih oziroma zastavljenih prostorskih načrtih, tako državnih kot tudi občinskih, od načrtovanja do realizacije ter sodelovanja z vsemi deležniki v prostoru, predvsem z lokalnim prebivalstvom kot končnim uporabnikom teh projektov.

"Vsi ti koraki pa seveda terjajo svoj čas, na eni strani uskladitev projektnih rešitev z vsemi mnenji in soglasji, ki jih velijo tako zakonodaja, kot veljavni prostorski akti ter na drugi strani pridobitev pravice graditi, kjer je te rešitve potrebno približati in uskladiti z vsemi lastniki zemljišč na obravnavanem območju, tako da ni moč enoznačno zaključiti, da je vedno glavni problem v dolgotrajnem umeščanju projektov v prostor, temveč gre za skupek posameznih dejanj in faz, ki lahko negativno ali pozitivno vplivajo na dinamiko razvoja projekta," pravijo na Direkciji za vodo, ko pride do umeščanja v prostor.

Konkreten pri nesmislih obstoječe zakonodaje pa je bil g. Črv, ki je dejal: "V Zakonu o kmetijskih zemljiščih je člen, ki določa, da je za projektiranje in izvedbo namakalnih sistemov potrebno 67-% soglasje lastnikov zemljišč in kasnejša uporaba sistemov. Dejstvo je, da večina intenzivnih kmetij v približno 70-% deležu obdeluje najeto zemljo v lasti velikega števila nezainteresiranih lastnikov, kar zavira načrtovanje izgradnje namakanja povsod po Sloveniji.« Poleg tega pa je poudaril še labirint naravovarstvenih soglasij, ki jih je skoraj nemogoče pridobiti, ko se pogovarjamo o gradnji akumulacije na vodotokih. Tako veliko projektov zastane že v začetnih fazah, saj se stvar ustavi pri teh dovoljenjih.

Vogršček v skladu s predvidenimi roki

Iz Vipavske doline smo prejeli vrsto informacij o tem, da se sanacija zajetja Vogršček vleče dolgo časa in da bi bila v suši operativno najbojša rešitev prečrpavanje vode iz zgornjega v spodnji del Vogrščka.

Na direkciji odgovarjajo, da je bila v celotnem času obnove zagotovljena možnost odvzema vode tako v oroševalni kot tudi namakalni sezoni. Vsa potrebna dela, ki so bila zahtevana s strani MKGP kot sofinancerja, zaradi potreb oroševanja in namakanja, so bila izvedena v dogovorjenih rokih ali celo predčasno.

Poleg tega pa smo ravno pred načrtovano izvedbo prevezave obstoječe namakalne cevi na novo namakalno cev skozi obvodni predor, predvideno v sredini aprila 2022, ugotovili in evidentirali nepredviden dotok jezerske vode v območje predora, kar je bilo potrebno nujno urediti zaradi zagotavljanja varnosti in stabilnosti objekta. Zaradi tega so bila izvedena dodatna dela, posledično se je zamaknila faza projekta, ki je predvidevala prevezavo, rušitev iztočnega objekta ter izgradnjo novega objekta, so še pojasnili na Direkciji za vodo.

Po trenutno veljavnem terminskem planu se bodo tako gradbena dela na objektu zaključila 19. 8. 2022, poudarjamo pa, da je sistem od 13. 6. 2022 pripravljen na namakalno sezono, za kar pa je potrebna zadostna količina padavin, ki bo nivo vode v akumulaciji dvignila do te mere, da se celoten sistem vzpostavi, torej da voda iz akumulacije steče v namakalni sistem. Objekt je pripravljen na uporabo, vse pa je odvisno od padavin, pravijo.

Do ideje o prečrpavanju pa so bili kritični, saj je zaradi tega, ker ne razpolagajo s točnimi podatki o količinah razpoložljive vode v zgornjem jezeru, prečrpavanje vode v spodnje jezero nesmiselno. Celotne količine vode ni možno prečrpati, ker bi v tem primeru prišlo do ekološke katastrofe – pogina vsega ribjega življa v zgornjem jezeru. Prav tako se s tem ukrepom gladina vode v spodnjem jezeru ne bi dvignila na nivo, ki bi omogočal namakanje.