V odhajajočem tednu smo bili v naši deželi priča trem dejstvom:

  1. Veliki šmaren je priljubljen katoliški praznik. V narodnem svetišču na Brezjah se na ta dan vsako leto zbere na tisoče vernikov.
  2. Letos so obredi ob prazniku zaradi epidemije potekali pod posebnimi pogoji. Kljub temu se je zbralo nepričakovano veliko vernikov.
  3. Katoliška Cerkev in verniki gredo nekomu močno na jetra.

Težko si je namreč predstavljati drug razlog za prijavo, ki je doletela organizatorja (Cerkev)  prireditve (svete maše) na zdravstveni inšpektorat. Pa tudi za vsesplošno in dvolično medijsko zgražanje nad 3000 udeleženci obreda, med katerimi nekateri niso držali varnostne razdalje in nosili mask. Ta »brezjanski škandal« si je namreč utrl pot v številne osrednje slovenske medije in povzročil val zgražanja na družbenih omrežjih. Jelku Kacinu so skoraj predrli bazen na hrvaškem vikendu, ker ni bolj ostro udaril po mizi in okrcal teh porednih vernikov (čakaj malo, ali pa je to neka druga zgodba …?).

Cerkev je od začetka epidemije izjemno hitro in učinkovito sprejela vse potrebne in možne ukrepe, da se virus ne bi širil. Malokatera institucija se je odzvala tako odgovorno.

Nagajanje?

Cerkev je povedala, da so zagotovili mesto za varnostno razdaljo, pozivali vernike k njej in k nošnji mask, pod šotorom zagotovili sedišča na primerni razdalji… vendar pa je prišlo veliko več vernikov kot so pričakovali in ljudje pač niso v polnosti upoštevali navodil. Realno gledano, kaj naj bi storili? Stvari so pač šle svojo pot kot gredo marsikje in marsikdaj. Recimo vsak petek v središču Ljubljane. Pa ni zato nobenih inšpekcijskih postopkov. Razen seveda, če ne gre za nagajanje?

Treba je priznati, da je Cerkev vse od začetka epidemije izjemno hitro in učinkovito (za damo njene starosti) sprejela vse potrebne in možne ukrepe, da se virus ne bi širil. Malokatera institucija se je odzvala tako odgovorno. Katoliška cerkev v Sloveniji, (pa tudi po svetu) je, kar se tiče epidemije Covid 19, vsekakor bila in je, del rešitve in ne del problema.

To dejstvo v slovenskem medijskem prostoru seveda ni izpostavljeno. Kot tudi marsikatero drugo ne …

Dvoličnost slovenskih osrednjih medijev

Že v prvem valu epidemije, ko navadni državljani niti k bližnjim sorodnikom na kavo nismo smeli, se je v centru Ljubljane vsak teden zbralo več tisoč ljudi. Peš, na kolesih, skirojih … množica v glavnem. Medijsko so bili izjemno dobro pokriti. Namenjene so jim bile prve strani, prve minute … nobeden od teh medijev pa ni nikoli problematiziral zbiranja množice z vidika epidemije.

Kdo je torej tisti, ki ga silno motijo verniki na Brezjah, sploh pa ga ne motijo protestniki v Ljubljani? Kdo torej misli, da imajo protestniki upravičen razlog za protest in kršenje epidemioloških normativov zbiranja, verniki, ki so se zbrali pri sveti maši, pa si zaslužijo prijavo?

Tisti, ki misli tako, gleda na stvari iz svojega zelo omejenega zornega kotička … žal so očitno v tej skupini tudi mnogi slovenski novinarji.

Verniki v nedeljo na Brezje niso prišli na zabavo niti niso prišli izražat svojih političnih ali ideoloških čustev in zamer. Prišli so iz notranje nuje in potrebe po božji tolažbi. Ni izključeno, da je morda kdo prišel tudi prodajat zijala, a večina jih je bila tam s prošnjo po notranjem miru, ljubezni, zdravju … Čeprav so bili mnogi iz epidemiološko ogrožene skupine, je potreba po presežnem premagala strah in skrb za zdravje.

Brez dvoma bo Cerkev v prihodnje še z večjo pozornostjo skrbela za to, da bodo verniki med obredi varni in da ne bo prihajajo do okužb. Hrane za dušo pa jim ne bo in ne sme odvzeti, kajti človek ne živi samo od kruha in verjetno je to razsežnost, ki je neverni ne more razumeti. Bi pa lahko bil morda vsaj toleranten do drugače mislečih? Vsaj poizkušal biti? Ali gre ta popularna tolerantnost samo v smeri vernih proti nevernim, obratno pa pač ne?

Četrto dejstvo

Za tiste, ki so res zelo odprtega duha, pa še mini revolucionarno spoznanje: katoliški verniki nismo pohlevne ovce, ki slepo sledijo ukazom pastirjev, kot nam pogosto posmehljivo očitajo. Sicer bi naši pastirji to radi, a nikakor nismo tako vodljivi, kot bi želeli. Pustimo zdaj sodbe ali je to dobro ali slabo, to je pač sedanje in zgodovinsko dejstvo. Kar pošteno se morajo namučiti z nami, da sledimo vsaj osnovnim navodilom in še vedno raje naredimo kaj po svoje. Recimo, pridemo brez maske, stojimo preblizu, imamo otroke še preden se poročimo …

Verniki v nedeljo na Brezje niso prišli na zabavo niti niso prišli izražat svojih političnih ali ideoloških čustev in zamer. Prišli so iz notranje nuje in potrebe po božji tolažbi.

No, bodimo še bolj realni (in revolucionarni), tudi naši pastirji, ki so pravzaprav del črede, kdaj naredijo kaj čisto po svoje … Recimo, ste videli, koliko duhovnikov ni imelo maske na Brezjah ali pa kaj vse so mnogi, da bi ohranili lažni ugled, pripravljeni pomesti pod preprogo. Pa še to, da je nekaterim strašno pri srcu, da je ta preproga nadvse luksuzna in dragocena ….

Vsi smo grešniki in vsi smo Cerkev. Cerkev pa je, kot nevesta v Visoki pesmi, črna, a lepa, grešna in sveta, v njej uspevata prvovrstna pšenica in uničujoč plevel … Mi to vemo in tisto črno in grešno v naših srcih in v Cerkvi nas jezi in žalosti, a vsi tudi vemo, da se, kljub vsesplošnim tragikomičnim pomanjkljivostim, tam na oltarju, dogaja stik nebes z zemljo, stik božjega s človeškim, zdravilo in  tolažba našim ranjenim in grešnim dušam, uteha našim neljubečim in neljubljenim srcem. In to se zgodi, tudi če je pastir slab in ovce neposlušne.

Zato nam oprostite, drage ovce iz drugega hleva (in inšpekcija!), če pridemo kljub epidemiji in pozabimo na varnostne ukrepe. Nujno namreč potrebujemo spreobrnjenje, kajti postati moramo kvas, ki bo vse prekvasil (tudi vas!), sol, ki bo vsej jedi dala okus. To ne moremo postati, ne da bi zrli Vanj, brez volje katerega nikomur (niti vam!), še las ne pade z glave.

16 KOMENTARJI

  1. Realno gledano, kaj naj bi storili?
    Realno gledano, bi vsi morali upoštevati zakonodajo- kolesarji, diskoteke, cerkev in vsi ostali. Torej bi morali organizatorji potem, ko pride 500 ljudi ( ali kolikor jih je pač dovoljeno), ostale odsloviti. Vsi se lahko zagovarjajo, da je prišlo več ljudi kot so pričakovali, a to opravičilo mora veljati za vse ali nikogar. In če kolesarji tega ne upoštevajo, je treba ukrepati zoper njih, ne pa jih uporabiti za izgovor, saj sicer nismo nič boljši. Zgledujmo se po virusu, ki ne izbira in ima enake vatle za vse.

  2. Draga Andreja Barat!
    Tudi na nogometnih tekmah se zbere več tisoč ljudi! Zakaj se trenutno ne smejo??? Če je vera notranja nuja, jo lahko izrazi tudi doma! Ne nam nakladati nekaj, kar ni prebavljivo!

    • G. Igor, se strinjam – pravila bi morala veljati za vse. Vendar se sredi našega glavnega mesta vsak petek zbira več kot 500 ljudi – pravijo, da je to njihova pravica. Kaj pa “pravice” ostalih ljudi v naši državi? Včasih imam občutek, da imajo eni “pravice”, drugi pa “dolžnosti”. Bistveni problem je pa povsem drugje …

  3. Andreja, nimam kaj dodati, zelo dobro napisano. Res je, od začetka epidemije je RKC v slo ena redkih ustanov, kjer se dosledno držijo ukrepov.
    Ne vem, ampak mislim da ni bilo javnega primera da bi mediji objavili, da se je nekdo okuzil v cerkvi.

  4. Treba je v podporo božjepotnikom pri največjem slovenskem svetišču reči, da niso živalsko rjuli kot kolesarji, da ob mirni in svečani udeležbi pri svetem opravilu niso imeli potrebe, da bi globoko dihali in izdihavali in da s tem niso v večji meri vdihavali ter izdihavali povečano količino morebiti prisotnega virusa.

    Tudi sicer romanje na Brezjah ni primerljivo s kolesarsko škanadaloznostjo, ker so božjepotniki spokojno prišli na Brezje z dobrim namenom brez ambicije, da bi ustvarjali kraval ali vrgli državo s tečajev.

    Tega seveda ne razumeta “morda pa” in Igor, ki vedno sumljivo zastopata enaka stališča.

  5. Zadrti in militantni privrženci strogega ločevanja RKC/katoliške vere/vernikov od države in državljanov RS ter ohranjanja drugorazrednega družbenega položaja kristjanov v osvobojeni ter politično pluralni državi RS nikoli ne bodo zamudili priložnosti za izkazovanje svojega brezverskega čistunstva ter komaj prikritega sovraštva do sodržavljanov, ki so vsaj po veri, upanju in ljubezni bistveno drugačni/različni od njih.
    Kot ateistično indoktrinirane ideološke in politične zaslepljence jih samoumevno prav nič ne motijo množična vsakdanja potrošniška in aktivistično uporniška ali celo vstajniška “romanja” sodržavljanov v preobljudene in zaprte mestne megamarkete, na odprte, a tesne plaže ob slovenskem morju, jezerih in rekah, v zaprte gostinske lokalne in nočna zabavišča, večinoma brez spoštovanja in upoštevanja zapovedanega in priporočenega vzdrževanja nujne medosebne razdalje, primernega načina nošenja ustrezno vzdrževanih ali svežih zaščitnih mask ter rednega razkuževanja rok.
    In za te ateistično indoktrinirane ideološke in politične zaslepljence seveda ni ničesar bolj “bogokletnega” in motečega od utemeljenega in argumentiranega očitanja elementarne protipandemijske ne-discipline ter zavestnega množičnega ogrožanja javnega zdravja (reda in miru) vsakotedenskim rekreativnim črednim množicam samooklicanih uličnih vstajnikov, aktivističnih polit-kolesarjev in njihovim scenaristom, režiserjem, političnim vodnikom ter političnim naročnikom iz protijanšistične parlamentarne ter izven-parlamentarne opozicije s skritim in neformalnim politično.kriminalnim podzemljem “ugrabljene države” v zaledju.
    Kot običajno, imajo o domnevni nedisciplini romarjev pri Mariji na Brezjah največ pripomniti tisti, ki nikoli in nikdar niso stopili na nobeno romanje in božjo pot ter niso nikoli v življenju prisluhnili “božji besedi” medsebojnega spoštovanja, upoštevanja, strpnosti in sožitja med ljudmi.
    A kamen spotike za brezverske “lovce na človeške glave” iz vrst “drugorazrednih” zagotovo ni bilo zgolj in samo množično romanje brezimnih množic, ampak jubilejna slovesnost, posvečena kardinalu dr. Francu Rodetu, ki je bil vselej priljubljena tarča prisluškovanja, selektivnega citiranja in protiversko zlonamernega manipuliranja s strani brezverskih medijskih urednikov in najbolj zadrtih “lovcev na človeške glave”. Ni naključje, da si je omenjeno slovesnost in vsebino kardinalovega govora vzel za tarčo svojega ideološko kritikastrskega umotvora v Sobotni prilogi Dela tudi odpadniški dr. teologije in na glavo postavljeni nekdanji agresivni “janšist” dr. Janez Markeš, in sicer v članku Ob skrivnostih Marijinega vnebovzetja, ki razkriva mnogo več o avtorju kot o domnevni tarči časnikarskega inkvizitorja.

  6. Ali je kdo dal prijavo- za vak PETEK POSEBEJ, kjer kolesarji “grešijo” pri RAZDALJI, SOVRAŽNEM govoru….

    Če še ni podana nobena prijava kolesarjev, jo je potrebno takoj napisati. Le tako bomo videli, ali imajo INŠPEKTORJI, TOŽILCI IN SODNIKI dvojna merila in dvojne zakone – ena za HLEV štev. 1 in druge za HLEV 2.

  7. Dejstvo je, da bi morala cerkev tudi v tem primeru predvideti večje število ljudi in se temu primerno organizirati. Tukaj je vsekakor minus za organizacijo.
    Moram pa reči, da kot organizacija skrbi, da smo vedno obveščeni v cerkvi, da smo vedno obveščeni, kako iti k maši in kako se prilagoditi novi situaciji (označene klopi, razdalje, maske, razkužila na vstopu v cerkev ipd.). Tukaj je plus.
    Torej v primerjavi z drugimi organizacijami in ljudmi je po mojem mnenju cerkev v teh časih dobro organizirana, ima pa včasih kakšen spodrsljaj. Seveda pa kritike od nekaterih niso umestne, če niso kritični do bistveno bolj problematičnih skupin ljudi, ki pa tudi kot organizacija kršijo pravila ali pa celo pozivajo h kršenju pravil. Tukaj pa ne bi smelo biti nobene tolerance.

    • Kot sem napisal, treba je ukrepati proti kolesarjem, ne pa s tem opravičevati svoje kršitve odloka. Glede cerkve pa je, npr. za razliko od šole, kjer res vsi dosledno spoštujejo priporočila, veliko odvisno od župnika- pri nas se ukrepov ne drži najbolj, pa se pač prilagodiš in greš k maši v sosednjo župnijo, nič takega.

      • Našega župnika pa lahko zelo pohvalim. Povedal je, kakšni so varnostni ukrepi v času epidemije. Priporočal je, da se jih držimo.
        Po maši pa so še prošnje za zdravje in za pridobitev ustreznih zdravil in cepiv.

        Ob vstopu v cerkev imamo tri stvari: Razkužilo, škatlo kamor vsak vrže svojo telefonsko, ter še tretjo škatlo, kamor lahko po lastni volji vsak vrže še svoj prostovoljni prispevek.

Komentiraj

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime