Veliki dvoboj na Veliki petek – Peterson vs. Žižek

dr. Vanja Kočevar
15

Na Veliki petek se kristjani spominjamo smrti našega Gospoda, ki je s svojim trpljenjem na križu odrešil svet večne pogube. Poleg Jezusa Kristusa sta bila na Golgoti križana tudi dva razbojnika, eden na Odrešenikovi desni, drugi pa na njegovi levi strani.

Po Lukovem Evangeliju se je eden od hudodelcev Kristusu rogal, medtem ko se je drugi pokesal (Lk 23,39–42). Poznejše krščansko izročilo je skesancu nadelo ime Dizmas ter ga postavilo na Jezusovo desno, neskesanega pa poimenovalo Gestas ter mu dodelilo levo stran.

Vprašanje, kje gre iskati začetek delitve na desne in leve, daleč presega obseg tega skromnega prispevka, zato se posvetimo le dejstvu, da se bosta na letošnji Veliki petek, 19. aprila, v kanadskem Torontu soočila dva gospoda, ki sta vsekakor daleč od razbojnikov, ju pa glede na njune nazore mnogi razvrščajo enega na “desno”, drugega pa na “levo”.

V debati z naslovom “Sreča: kapitalizem proti marksizmu” (Happiness: Capitalism vs. Marxism) se bosta torej pomerila dva od najbolj vplivnih intelektualcev naše dobe, kanadski psiholog, Jordan B. Peterson in slovenski filozof, Slavoj Žižek.

Ko se srečata liberalec in komunist

Če prvi zaradi svojega zagovarjanja kapitalističnega ekonomskega modela ter nasprotovanja kulturnemu marksizmu v prihajajoči razpravi velja za desnega, je ob tem vendarle treba poudariti, da sam sebe v političnem smislu označuje za klasičnega britanskega liberalca. Drugi je marksistični filozof, ki zase pravi: “Sem radikalni levičar. V zelo pogojnem smislu si rad rečem celo komunist.”

Medtem ko je Petersonov meteorski vzpon na družbenih omrežjih sprožil njegov boj proti politični korektnosti in transgender ideologiji na severnoameriških univerzah, je Žižek svojo bleščečo kariero zgradil zlasti v uveljavljenih akademskih krogih, v katerih uživa tudi največjo popularnost. Ob tem pa je treba dodati, da Žižek uživa ugled tudi med nekaterimi kritičnimi komentatorji iz vrst “alt-light”, kakršna sta Carl Benjamin (Sargon of Akkad) in Paul Joseph Watson.

Nasprotje med velikima mislecema, ki bo s petkovim soočenjem doseglo svoj vrh, se kuha že vsaj od februarja 2018, ko je Žižek za britanski The Independent napisal članek z naslovom “Zakaj se zdi Jordan Peterson ljudem tako prepričljiv? Zato ker levica nima reda v lastni hiši.”(Why do people find Jordan Peterson so convincing? Because the left doesn’t have its own house in order.), v katerem je Petersona med drugim opisal kot “… nekdaj obskurnega kanadskega kliničnega psihologa …” in “ljubljenca alt-right”.

Debata, ki je nato doživela še nekaj manjših prask na družbenih omrežjih, se torej ni začela najbolj obetavno. Dodati velja tudi, da bi opazovalec zatekanje k sredstvom, kot sta zgornja argumenta ad hominem, prej pričakoval od sofista kot od filozofa.

O svojem prihajajočem dvoboju s Petersonom je Žižek spregovoril v nedavnem intervjuju z RT, v katerem je povedal, da je pristal le na eno debato, ker je Peterson “retorično precej dober”, kot pravi, ter dodaja, da je postavil tudi več pogojev: pogovor bo vodil nevtralni moderator, ki bo oba predstavil, nato bosta oba po pol ure predstavljala vsak svoj “teoretski primer” ter drug drugemu odgovorila v desetih minutah, čemur bodo sledila vprašanja iz občinstva. It’s not even a debate. še pove Žižek.[3]

V zgodovini najdemo veliko podobnih soočenj vodilnih intelektualcev. Tak je bil npr. “Marburški kolokvij“, ki je potekal na vrhuncu reformacije oktobra 1529, ko sta Martin Luter in Ulrich Zwingli neuspešno iskala teološki konsenz glede nauka o transsubstanciaciji. Ali nam časovno manj oddaljena debata iz leta 1971, v kateri sta Noam Chomsky in Michel Foucault razpravljala o človeški naravi.

Kenneth LaFave tozadevno ugotavlja, da bosta Peterson in Žižek dejansko nadaljevala tam, kjer sta Chomsky in Faucault zaključila. Čeprav se je večini opazovalcev leta 1971 zdelo, da je v debati zmagal Chomsky, je Foucaultov svetovni nazor dejansko prevladal in obvladoval širši družbeni diskurz zadnjih petdeset let.

Globalizem vs suverenizem

Prihajajoča debata med dvema vodilnima mislecema naše dobe bi težko potekala ob boljšem času. Kulturni, politični in ekonomski boj med globalizmom na eni in suverenizmom na drugi strani je ravnokar dosegel svoj vrh. Poleg tega se je Zahodna civilizacija, ki v danem trenutku vse bolj spominja na reprizo propada Rimskega cesarstva, znašla na razpotju zgodovine, soočena z eksistencialnim vprašanjem biti ali ne biti?

Konflikt med Žižkom in Petersonom v dobri meri odraža veliki prepad v miselnosti, ki dandanes zeva med akademskim, medijskim in političnim establišmentom na eni ter običajnimi ljudmi na drugi strani. Medtem ko establišment stavi na svojega favorita Žižka, je “malim ljudem” bliže Peterson.

Ker na svetovnem spletu kar mrgoli raznih špekulacij o prihajajočem soočenju, se bomo tu omejili le na oceno, da gre gotovo za enega od najzanimivejših intelektualnih dogodkov naše dobe, dogodek, ki ima potencial za odgovor na mnoga pereča vprašanja našega časa. Ali bo na ta tudi res odgovoril, pa bomo videli v petek.

Velika debata “Happiness: Capitalism vs. Marxism” med Jordanom B. Petersonom in Slavojem Žižkom bo potekala ta petek, 19. aprila, v Sony Centre for the Performing Arts v Torontu v Kanadi ob 19:30 uri po lokalnem času (1:30 po našem času) in bo na ogled prek livestreama.

15 KOMENTARJI

  1. Objektivno nima Žižek niti najmanjše možnosti, da zmaga.
    Komunizem je bil eden največjih in najstrahotnejših eksperimentov, ki si ga je privoščila človeška družba.
    Pomoril je nad 100.000.000 žrtev. Povzročil nepopisno škodo in ker smo bili Slovenci del tega eksperimenta, laho sami ugotavljamo, da nas je komunizem tudi pohabil. Duševno! Sedaj smo duševni bolniki in se nikakor ne moremo pozdraviti te hude bolezni.
    Eden najhuje obolelih je prav Slavoj Žižek.
    Kljub strahotnemu pogorišču, ki je nastalo za komunituičnim požarom, pa po svetu vznikajo nove in nove zamisli o tem, da bi ga lahko ponovno oživeli.
    Tudi v Sloveniji oživljamo ta proces in eden iniciatorjev je prav Slavoj Žižek.
    V cvet in klas nam gre nova generacija levičarjev, ki zvesto sledijo svojim idelaom, ki so nas enkrat že spravili v bankrot, sedaj pa jim bo očitno uspelo, da se vse skupaj ponovi.

    • Žižek se samodeklarira za komunista.
      Peterson nima zadržkov do soočenja z njim.
      Nasprotno si niti v sanjah ni mogoče predstavljati. da bi se bil Peterson pripravljen soočiti s svojim kritikom Vox Dayem. Peterson pridiga pogum, sam je pa strahopetec, ki nima poguma spopasti se z resnim kritikom …..
      Glej:
      Vox Day: Jordanetics

  2. Kar sliužite komurkoli mafijskemu…
    NE, V NEDELJO VSRAJENJE, V TOREK USTAJA! rAZEN KIRURGOV VSI ZDRAVNIKI, VSI BOLNIKI, VSI DELOVNO VZGOJITZELJI, VSI ZATIRANI, VSI, KI SO IZGUBILI SLUŽBE, KI JIM DAJEJO PREVISOKE DAVKE, DA BI ZAŽIVELI OBRTNIŠKO IN ZAPOSLILI DRUGE IN JIM OMOGOČILI PLAČE KOT JIH IMAJO V DRŽAVAH, KAMOR SE SELIJO ZA VEDNO ALI DNEVNO.
    VSTAJA, TODA NE Z RAZGRAJANJEM UNIČEVANJEM ŠE KAR JE OSTALO, NE NASILJA! VSTAJA ZA POKAZAT, DA SMO DRŽAVLJANI VSI, DA SMOP VREDNI ČLOVEŠKEGA DOSTOJANSTVA IN NE NEKI SUŽNJI V GLAVAH IB DEJANJIH, SUŽNJI TRGOVINE Z LJUDMI V LASTNI DOMOVINI. DOVOLJ JE BILO, NE DOPUSTIMO, DA TO POČNO ŠE Z GENERACIJO, ZA KATERO SMO DALI VSE, DA BI SE IZKOPALA IZ SUŽENJSTVA NAVIDENIH IDEALISTOV IDEOLOGOV, V RESNICI PA PLENILCEV NA MAFIJSKI OBLASTI NASILJA.
    DOMOVINA, HVALA TI ZA OBJAVO.

  3. O Petersonu sem komentirala že ob članku Levoliberalci sprožili globalni napad ….
    Oba Žižek in Peterson sta del kontrolirane opozicije.
    Oba globalista.
    Oba levičarja.
    Oba nasprotnika krščanstva. Žižek odkrito, agresivno, Peterson pa podtalno, subverzivno …
    S pravim desničarjem, predstavnikom alt.right, nasprotnikom globalisticne norosti ne bi sprejel soočenja niti Žižek niti Peterson ….

  4. Pa je res nujno, da se usekata ravno na Veliki Petek?
    Imam občutek, da bo veliko ljudi spregledalo umiranje Odrešenika
    in bodo raje navijali v nepomembnem konfliktu med obema razbojnikoma…

  5. Ve se kdo bo zmagal. V sloveniji. Žižek. Nesporno. Drugje ima možnosti tudi Peterson. Ampak pri nas ne. Na Siolu je lepo napisano, Petrsonu so prevpovedali predavanje na unioverzi in slikal se je z tipom s čudno majico, medtem ko Žužek ima svojo polico. Knjižno namreč v tujih knjigarnah. A on gor sedi?

  6. A ni zanimivo,Žižek je levičar,zelo pogojno tudi komunist,tako sam pravi ! Paradoks pa je v njem samem: je levičar,ki odlično živi od kapitalizma ! To pomeni ,da bi bil takšen levičar v 19.stoletju poimenovan “salonski levičar”,kar tudi v bistvu je ! Vse kar sem njegovega prebral in premislil,se da strniti v stavek in pol: veliko besed,malo zrnja,veliko plevela,kar ne da “užitnega kruha”.
    Med drugim pravi,da levičarji nimajo reda.Zakaj ga on “levičarski guru” ne naredi ? Kdo mu brani ? On sam !
    V njegovih spisih je toliko “nereda” in “malo vsebine”,da ni čudno,da levičarji ne vedo,kje jim je “glava” in kje “rit”. To pa je problem intelektualcev,ki ne upajo povedati Žižku,da klati in je v bistvu le en sam ubogi eklektik-brez glave in repa.
    Povsem se strinjam : v Sloveniji bo Žižek zmagovalec.Dokaz, kako intelektualno revni smo !
    O Petersonu ne bom pisal,ker ga premalo poznam.Po drugi strani pa me bolj zanimajo drugi intelektualci,čeprav ima Peterson svojo težo.Vsaj tisto,kar sem bral ,ima “glavo in rep” !

Komentiraj

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime