Velika večina Evropejcev se strinja, da se denar EU pogojuje z "vladavino prava in demokracijo" v državah članicah. A kaj to pomeni?

Uredništvo

Vir foto: pixabay
POSLUŠAJ ČLANEK
Raziskava Evrobarometer kaže, da se 77 odstotkov državljanov članic EU povsem, oziroma bolj strinja s tem, da so sredstva iz skladov Evropske unije, namenjena državam članicam, pogojena s tem koliko vlade teh držav uresničujejo vladavino prava in demokratične principe.

A glavni spor med državami članicami, v katerega je s poskusom mediacije posegel tudi slovenski premier Janez Janša, ni v odklanjanju demokracije ter vladavine prava, temveč kdo in na kakšen način naj odloča o tem, ali država članica vladavino prava spoštuje ali ne, pišemo v komentarju uredništva. 

"Se strinjate ali ne s stališčem: Evropska unija naj zagotovi sredstva državam članicam samo pod pogojem, da nacionalne vlade uresničujejo vladavino prava in demokratične principe?" so pri Evrobarometru zastavili  vprašanje anketirancem iz vseh 27 držav članic.

Dodatno so obrazložili, da so se države kot pogoj članstva v Evropski uniji strinjale, da delijo skupne vrednote, vključno z vladavino prava (ki vključuje svobodo tiska, neodvisnost sodišč, boj proti korupciji, zaščito posameznikovih pravic itd.).

36 odstotkov vprašanih je odgovorijo, da se "povsem strinjajo", nadaljnjih 41 odstotkov pa, da se "bolj strinjajo". Slaba desetina se jih "bolj ne strinja", 3 odstotke vprašanih pa se povsem ne strinja.

Največji delež tistih, ki se povsem strinjajo, prihaja iz Luksemburga (54 %), Avstrije (53 %) in Malte (53 %), največ skeptikov pa je na Češke, v Litvi, Belgiji, Danski in na Nizozemskem.

Slovenija je nekje v sredini z 38 % tistih, ki se povsem strinjajo, 40 % tistih, ki se bolj strinjajo, desetini tistih, ki se bolj ne strinjajo in 4 % tistih, ki se sploh ne strinjajo.

Klik za povečavo (Vir: Evrobarometer)

Državljani članic podpirajo večji EU proračun ter financiranje področja javnega zdravja


Dobra polovica vprašanih Evropejcev meni, da bi morala povečati proračun za odpravljanje posledice koronavirusne krize, 31 odstotkov pa jih meni, da obstoječa sredstva za to zadostujejo.

Največja podpora dodatnim sredstvom je na Cipru, v Grčiji, Španiji, Malti in na Portugalskem, najnižja pa na Finskem, Švedskem, Nizozemskem in Danskem.

Znotraj tega 54 % vprašanih meni, da je največ denarja treba porabiti za zagotavljanje javnega zdravja, 42 % za gospodarsko okrevanje in priložnosti za posel, 37 % za podnebne spremembe in zaščito okolja, 35 % za zaposlovanje in socialo, 33 % za izobraževanje, usposabljanje in kulturo, 31 % za znanstvene raziskave in tehnološke inovacije itd.

Najmanj podpore sta dobila digitalna infrastrktura in regionalne investicije (11 %), le malo več (16 %) vlaganje v razvoj podeželja in kmetijskva.

Vsak sodelujoči je lahko podal 4 odgovore.

Financiranje javnega zdravja na prvo mesto najmočneje postavljajo Portugalci, Grki, Španci in Ciprčani, gospodarsko okrevanje je najpomembnejše za Estonce, Latvijce in Čehe, zaposlovanje in sociala pa za Hrvate, Slovake in Fince.

Slovenci s 58 % podporo na prvo mesto postavljamo javno zdravje.

In kakšnem deležu državljanov članic EU koronavirusna situacija že vpliva na osebne dohodke? Takšnih je 39 %, nadaljnjih 27 % pričakuje da bo vplivalo v prihodnosti, dobra četrtina pa jih meni, da koronavirus ne bo imel vpliva na njihove osebne finance.

največ tistih, ki finančno že občutijo koronavirusno krizo, je na Cipru, v Grčiji, Španiji, Romuniji in Bolgariji, najmanj pa na Švedskem, Finskem, Nizozemskem, Luksemburgu in na Danskem. Slovenija je v povprečju.

klik za povečavo




KOMENTAR: Uredništvo
Seveda smo vsi zavezani demokraciji in vladavini prava. A kdo naj odloča, kdaj je kršena toliko, da država ne dobi EU sredstev?
Odgovori na vprašanje iz Evrobarometra dajejo občutek, da v Evropi vlada velik konsenz glede pogojevanja evropskega denarja z vrednotami demokracije in vladavine prava. Nič čudnega, saj smo temu predani in zavezani skorajda vsi, tudi Poljaki, Madžari in Slovenci. A spor, ki ga zdaj spremljamo, ne izvira iz nezavezanosti k temu, temveč se vrti okoli mehanizma, ki bi takšne sankcije sprožil. Je za to edino pristojno sodišče, ali pa bi o tem za neko državo lahko odločala kvalificirana večina držav članic v Evropskem svetu? (vsaj 15 od skupno 27 držav, ki hkrati predstavljajo najmanj 65 % celotnega prebivalstva EU. Za manjšino, ki lahko prepreči sprejetje, so potrebni vsaj štirje člani Sveta, ki predstavljajo več kot 35 % prebivalstva EU) O tem pa se ne strinjajo niti pravniki, ki jih ne bi mogli kar tako pripisati v krog slovenskega predsednika vlade Janeza Janše, denimo dr. Janez Pogorelec in dr. Gregor Virant (spodnji tvit). Sklicevanje kogarkoli, da ta anketa podpira stališče velike večine Evropejcev proti poziciji Poljske in Madžarske bi zato bilo neosnovano. Če smo se v EU sposobni pogovarjati o problemih, na mestu tudi ni etiketiranje kogarkoli z različnim stališčem. Morda bomo odgovor na vprašanje, ali se bodo prvaki držav članic vendarle dogovorili, ali pa bo sledil obvoz veta Poljske in Madžarske, dobili že po današnji videokonferenci Evropskega sveta.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike