Velika večina Evropejcev se strinja, da se denar EU pogojuje z “vladavino prava in demokracijo” v državah članicah. A kaj to pomeni?

Uredništvo
26

Raziskava Evrobarometer kaže, da se 77 odstotkov državljanov članic EU povsem, oziroma bolj strinja s tem, da so sredstva iz skladov Evropske unije, namenjena državam članicam, pogojena s tem koliko vlade teh držav uresničujejo vladavino prava in demokratične principe.

A glavni spor med državami članicami, v katerega je s poskusom mediacije posegel tudi slovenski premier Janez Janša, ni v odklanjanju demokracije ter vladavine prava, temveč kdo in na kakšen način naj odloča o tem, ali država članica vladavino prava spoštuje ali ne, pišemo v komentarju uredništva. 

“Se strinjate ali ne s stališčem: Evropska unija naj zagotovi sredstva državam članicam samo pod pogojem, da nacionalne vlade uresničujejo vladavino prava in demokratične principe?” so pri Evrobarometru zastavili  vprašanje anketirancem iz vseh 27 držav članic.

Dodatno so obrazložili, da so se države kot pogoj članstva v Evropski uniji strinjale, da delijo skupne vrednote, vključno z vladavino prava (ki vključuje svobodo tiska, neodvisnost sodišč, boj proti korupciji, zaščito posameznikovih pravic itd.).

36 odstotkov vprašanih je odgovorijo, da se “povsem strinjajo”, nadaljnjih 41 odstotkov pa, da se “bolj strinjajo”. Slaba desetina se jih “bolj ne strinja”, 3 odstotke vprašanih pa se povsem ne strinja.

Največji delež tistih, ki se povsem strinjajo, prihaja iz Luksemburga (54 %), Avstrije (53 %) in Malte (53 %), največ skeptikov pa je na Češke, v Litvi, Belgiji, Danski in na Nizozemskem.

Slovenija je nekje v sredini z 38 % tistih, ki se povsem strinjajo, 40 % tistih, ki se bolj strinjajo, desetini tistih, ki se bolj ne strinjajo in 4 % tistih, ki se sploh ne strinjajo.

Klik za povečavo (Vir: Evrobarometer)

Državljani članic podpirajo večji EU proračun ter financiranje področja javnega zdravja

Dobra polovica vprašanih Evropejcev meni, da bi morala povečati proračun za odpravljanje posledice koronavirusne krize, 31 odstotkov pa jih meni, da obstoječa sredstva za to zadostujejo.

Največja podpora dodatnim sredstvom je na Cipru, v Grčiji, Španiji, Malti in na Portugalskem, najnižja pa na Finskem, Švedskem, Nizozemskem in Danskem.

Znotraj tega 54 % vprašanih meni, da je največ denarja treba porabiti za zagotavljanje javnega zdravja, 42 % za gospodarsko okrevanje in priložnosti za posel, 37 % za podnebne spremembe in zaščito okolja, 35 % za zaposlovanje in socialo, 33 % za izobraževanje, usposabljanje in kulturo, 31 % za znanstvene raziskave in tehnološke inovacije itd.

Najmanj podpore sta dobila digitalna infrastrktura in regionalne investicije (11 %), le malo več (16 %) vlaganje v razvoj podeželja in kmetijskva.

Vsak sodelujoči je lahko podal 4 odgovore.

Financiranje javnega zdravja na prvo mesto najmočneje postavljajo Portugalci, Grki, Španci in Ciprčani, gospodarsko okrevanje je najpomembnejše za Estonce, Latvijce in Čehe, zaposlovanje in sociala pa za Hrvate, Slovake in Fince.

Slovenci s 58 % podporo na prvo mesto postavljamo javno zdravje.

In kakšnem deležu državljanov članic EU koronavirusna situacija že vpliva na osebne dohodke? Takšnih je 39 %, nadaljnjih 27 % pričakuje da bo vplivalo v prihodnosti, dobra četrtina pa jih meni, da koronavirus ne bo imel vpliva na njihove osebne finance.

največ tistih, ki finančno že občutijo koronavirusno krizo, je na Cipru, v Grčiji, Španiji, Romuniji in Bolgariji, najmanj pa na Švedskem, Finskem, Nizozemskem, Luksemburgu in na Danskem. Slovenija je v povprečju.

klik za povečavo
Seveda smo vsi zavezani demokraciji in vladavini prava. A kdo naj odloča, kdaj je kršena toliko, da država ne dobi EU sredstev?

Odgovori na vprašanje iz Evrobarometra dajejo občutek, da v Evropi vlada velik konsenz glede pogojevanja evropskega denarja z vrednotami demokracije in vladavine prava. Nič čudnega, saj smo temu predani in zavezani skorajda vsi, tudi Poljaki, Madžari in Slovenci.

A spor, ki ga zdaj spremljamo, ne izvira iz nezavezanosti k temu, temveč se vrti okoli mehanizma, ki bi takšne sankcije sprožil. Je za to edino pristojno sodišče, ali pa bi o tem za neko državo lahko odločala kvalificirana večina držav članic v Evropskem svetu? (vsaj 15 od skupno 27 držav, ki hkrati predstavljajo najmanj 65 % celotnega prebivalstva EU. Za manjšino, ki lahko prepreči sprejetje, so potrebni vsaj štirje člani Sveta, ki predstavljajo več kot 35 % prebivalstva EU)

O tem pa se ne strinjajo niti pravniki, ki jih ne bi mogli kar tako pripisati v krog slovenskega predsednika vlade Janeza Janše, denimo dr. Janez Pogorelec in dr. Gregor Virant (spodnji tvit).

Sklicevanje kogarkoli, da ta anketa podpira stališče velike večine Evropejcev proti poziciji Poljske in Madžarske bi zato bilo neosnovano. Če smo se v EU sposobni pogovarjati o problemih, na mestu tudi ni etiketiranje kogarkoli z različnim stališčem.

Morda bomo odgovor na vprašanje, ali se bodo prvaki držav članic vendarle dogovorili, ali pa bo sledil obvoz veta Poljske in Madžarske, dobili že po današnji videokonferenci Evropskega sveta.

26 KOMENTARJI

  1. Enako velja za vas Slovenec kremenit, meni se zdi da bi morali vas in Kraševko objaviti samo enkrat na teden. Se sprašujem kaj oba počneta v življenju, da imata toliko časa pisati komentarje.

  2. Oh, ta čarobna beseda – vladavina prava!

    Kdo vse vse jo je v zadnjih sto letih zlepa ali zgrda vsiljeval celim državam in narodom!

    Najdlje so pri tem šli nacisti in fašisti, med njimi pa najhujši komunisti. Nacisti so oznanjali kot edino zveličavno nacistično vladavino prava, fašisti fašistično, komunisti pa komunistične pravljice o enakosti in enakopravnosti vseh ljudi ne glede na raso, narodnost, vero, da samo, jezik, spol in razvade.

    Vsi trije izmi tudi niso poznali heca, ko je šlo za uveljavljanje njihove vladavine prava. Najbolj pogosta kazen za odklanjanje
    vsiljene sreče je bila smrt. In tudi tu je prednjačil komunizem.

    Človek bi pričakoval, da je vse odrešujoča le ena vladavina prava, eno značna, premišljena in pravična. Pa se v resničnem svetu dogaja, da je toliko vladavin prava, kolikor si jih posamezne družbe, interesne združbe, skupine in posamezniki lahko prisvojijo ter vsilijo.

    Tudi novodna vladavina prava, ki nam jo ponujajo evropski ultra anarhisti in psevdo levičarji, v končnih rezultatih ni dosti boljša od vladavin prava, ki so jih pnujali nacisti, fašisti in komunisti, saj so pri najmanjšem dvomu ali pri malo bolj izraženi želji po preživetju narodov pripravljeni kaznovati kar cele države ali nacije.

  3. Daleč od tega, da bi kdo oporekal vladavini prava. Ste to morda zasledili v Janševem pismu? Niti slučajno. Ravno nasprotno, gre za uveljavitev vladavine prava, ki pa ne more biti politična, kjer se sklepajo kompromisi tudi s figo v žepu, temveč mora biti ta strokovna, argumentirana in uprta v stroga pravna načela in zakone.
    Politika tega ne more zagotoviti in zato imamo tudi tri veje oblasti. Čeprav, no ja, Slovenija ni ravno zgled vladavine prava, saj v nasprotnem posamezniki ne bi dobivali toliko tožb v svojo korist na ESČP.

  4. Ključni sta vprašanji:
    Kdo naj bi posamezni odgovorni in pristojni vladi države članice EU pravno ter politično kompetentno in veljavno presojal in razsojal o bolj ali manj doslednem spoštovanju, ali celo nesprejemljivem kršenju “vladavine prava”?
    In kdo naj bi na osnovi vseskozi transparentnega javnega sodnega procesa upravičeno izrekal morebitne pravne, politične in materialne sankcije neposredno pristojnim in odgovornim za formalno-pravno dokazano in veljavno prepoznano nesprejemljivo kršenje “vladavine prava”?
    Vsekakor lahko evro-politiki oz. evro-funkcionarji s političnimi kriteriji in merili ter v okviru iskanja politične večine znotraj pristojnih političnih organov EU zgolj politično očitajo domnevno sporne kršitve “vladavine prava” in sprožajo politične pobude za pravno korektno in kompetentno obravnavo na ustreznem evropskem tožilstvu ali pravobranilstvu in nazadnje pred pristojnim evropskim sodiščem. Nikakor pa ne morejo evro-politiki opravljati hkrati vlogo političnega pobudnika, nekompetentnega tožilca, nekompetentnega sodnika in celo nekompetentnega eksekutorja oz. rablja v imenu “vladavine prava”.
    Taka politična zloraba oz. dejansko zanikanje in kršenje klasične oz. tradicionalne delitve oblasti (na zakonodajno, izvršilno in sodno vejo) bi pomenilo dobesedno politično posilstvo oz. posilstvo evro-politikov nad zlorabljeno “vladavino prava”, in sicer v imenu trenutne politične večine v pristojnih ustanovah EU in ne v imenu veljavnih mednarodno-pravnih pravil igre, o katerih bi smeli in morali presojati le politično ne-vpleteni in ne-odvisni ter kompetentni sodniki z najvišjim možnim mednarodnim ugledom.

    • Da. se strinjam. Me je pa sinoči močno negativno presenetil, dr. Avbelj, ki ga sicer zelo cenim, z nekakšnim nalaganjem, da lahko sodišča sodijo le v posamičnih primerih, da bi bili takšni spori pred sodiščem EU predolgotrajni in neučinkoviti in podobno. Povsem deplasirano!

  5. Za takšno “vladavino prava”, ki problematizira tradicionalne krščanske vrednote, jaz nisem.
    Daleč od tega, da bi te vrednote komur koli vsiljevala – ampak ne pristajam na to, da me ima zaradi tega kdorkoli za nazadnjaško in “drugorazredno”. Zapovedano razmišljanje, govorjenje in obnašanje smo imeli v komunizmu. Nič se mi ne toži po tistih časih.
    Sploh pa – kaj je za Evropsko komisijo “vladavina prava”? Zgolj še ena fraza ustrahovanje drugače mislečih?
    Po mojem laičnem mnenju bi bilo povsem dovolj, da ta komisija določi stroga merila za porabo denarne pomoči (nepovratne ali ugodnih kreditov) in vzpostavi ustrezno kontrolo. Ne pa da maha z “vladavino prava”, ki je za mnoge zgolj imaginaren pojem. Samo priznati nočejo.

  6. Marko Golob, komentator na blogu JPD, je s svojim komentarjem zadel bistvo problema. Zato ga lahko samo citiram v celoti:

    https://damijan.org/2020/11/17/kako-zaustaviti-pohod-desnega-populizma/#comments

    Intervju je sicer dober, tako analiza kot priporočila, vidi pa se , da je že političen. Kar ni nič narobe.

    Bi pa mi , ki nismo politično angažirani , vseeno pokomentirali, da izpusti problem levega ekstremizma, ki je danes vsaj tako agresiven (in izrazito podprt s strani EU establishementa) ali pa še bolj kot desni. Še posebej na zahodu, pri nas je pravzaprav relativno benigen.

    Drugo je problem nacionalizma. Nacionalizem je bil pri nas zaradi posebnosti Jugoslavije stigmatiziran, čeprav v večini enonacionalnih držav to ni bil slučaj in se je celo štel za nekaj pozitivnega. Biti nacionalist je pomenilo celo določen ponos s katerim si se predstavil (brez škode za svoj ugled) javnosti.

    Dokler ni prišla EU. Tu nacionalizem dobiva isto konotacijo kot v bivši Jugoslaviji. Iz podobnih razlogov. S tem, da gre tu za še bolj izrazit konflikt med dvema vizijama:

    – MULTIKULTURALIZEM , ki je sedanja vizija predvsem EU administracije in finančnega deep-state-a, ki jo kontrolira. Pri tem gre za varianto ameriškega melting-pot-a, ki se ga umetno in načrtno pospešuje z nezakonitimi migracijami. Cilj je povsem jasen – uničenje nacionalne države na katero se gleda kot na ogrožujoči koncept ideje EU kot čedalje bolj unitarne države. Način uvajanja mulikulturalne Evrope je VEČ EVROPE – tj. “mission creep” evropske administracije, ki dobiva več in več pristojnosti na račun nacionalnih držav. Glede na to, da pri Evropski administraciji ne gre za voljene predstavnike, to pomeni, da postaja Evropa čedalje manj demokratična, odločanje pa se usmerja stran od ljudstva.

    – EVROPA NARODOV , ki je koncept DeGaulla in Thatcherjeve in nove “nacionalistične” desnice. Ta Evropo razume ne kot višjo hierarhično tvorbo (federalno državo), ampak kot skupen mehanizem za uresničevanje skupnih interesov. Je skupno orodje, ne državna tvorba nad nacionalnimi državami. Njen moto je skupni najmanjši imenovalec. EU je samo tako velika in močna kot je potrebno in nič več kot to. Rast “desnih” nacionalističnih gibanj v Evropi je odraz zavzemanja za Evropo narodov, proti multikulturalizmu in za ohranitev narodov suverenosti nacionalnih držav. EVROPA NARODOV pravzaprav ohranja bistveno kvaliteto Evrope, tj. njeno pestrost in raznolikost. Pomeni dolgoročno opcijo preživetja narodov in prosperitete nacionalnih držav.

    Zato ni mogoče niti Orban-ovega niti poljskega upora poenostavljati z “ekstremno desnico”. Gre za bistveno globlji filozofski in politični konflikt, ki ga sedanja EU administracija ne rešuje, ampak ga izrecno in načrtno podpihuje, da bi v tem konfliktu, ko bo dovolj eskaliral, na koncu s svojim nasprotnim konceptom eksemplarično obračunala. Enkrat za zmeraj. Gre za zelo zelo nevarno politiko, ki je po mojem skromnem mnenju bistveno bolj nevarna od “desnega populizma”. Še posebej zato ker se lažno skriva pod levimi liberalnimi idejami. Da parafraziram Marx-a (čedalje bolj sem zadovoljen, da sem še iz generacije, ki je imela politično ekonomijo na faksu):

    “EU administracija levici ponuja zanko s katero se bo sama obesila”

    Zakaj? Ker sedanja politika administracije EU (pa ne samo EU) vodi v novodobni fašizem. To je totalitarnost velikega, predvsem finančnega in tehnološkega kapitala. In zato rabi razdrobljeno ljudstvo, identitetno politiko (beli , barvni , migranti, pedri , lezbijke, …), da se ne bi zgodila koncentracija politične opozicije, ki bi se združila okoli politične ideje, ali kar je bistveno lažje- okoli nacionalnega sentimenta.

    Drug element te iste politike iz istih razlogov je ustvarjanje strahu, ki paralizira politično opozicijo. Najprej je bil to povsem neznanstven in povsem diskreditiran koncept globalnega segrevanja in ko ta ni več prijel, ko mu zadosti ljudi ni več verjelo (ali pa se jim ni zdel dovolj pomemben), je bilo potrebno poseči po bistveno močnejšem orožju – globalni pandemiji.

    KAPO DOL MARKO GOLOB!

  7. S Kremeniti, odličen zaključek.
    Ta virus bo pometel izpod preproge marsikaj, kar ni vladavina prava pa so mu dali tako ime za zavajanje in pravno obvldovanje …
    Pometel bo s tržno nezdržljivostjo in nezdružljivostjo prav te levake, amarhiste in deklerirane krščanske socialiste ludomile pridružene k njim.
    Pom,etel jih bo enostavno finančno. Te zadolžitve, ki jih mora EU početi, so sicer nujne, toda garali bodo najboljši poštenjaki in vračali, špekulanti še to kar bi morali sesalci EU, ki hujskajo ljudi in jih ti politično dvigajo na oblast.
    Sedaj je čas, da se to razkrinka, ker bo hudo ali pa nam bodo, na povabilo levakov, posodili šejki in zavladali gospodarstvu. V to smer gredo levaki-multikulti lobisti, da ostanejo š nekaj časa gor, potem pa ko jih šejki ne bodo več rabili, se bodo morali ravnati po širatskem pravu in bodo stokali za minulo krščansko demokracijo EU. To bo drugemu svetu v poduk in krščanstvo ne bo ugasnilo, če ne bo posnemalo krščanskih socialistov iz EU!

    Kaj menite?

    • Menim, da gledate črnogledo. Delati moramo na temu, da se to ne uresniči.

      Toda vsekakor moramo biti realni in PREVIDNI, da ne podležemo “DIKTATU – multi kulti”.

      Konservativci se moramo truditi in poudariti ČLOVEKOVE pravice – STAROSELCEV, kamor spada tudi naša KULTURA, OBIČAJI in VERA.
      Kdo ima pravico, da nam to oduzame?

  8. Resnična vladavina prava in zakonov bi pomenila, da morajo Ursuli von der Leyen, predsednici EU, takoj odvzeti doktorat in jo strpati v zapor zaradi plagiatorstva in prevarantstva. Bi pomenila, da morajo v zapor strpati vse lobiste, ki korakajo po Bruslju od komisarja do komisarja ter za zaprtimi vrati, nepregledno diktirajo zakone, ki služijo multinacionalkam iz ZDA, Kitajske, Singapurja,… in bi pomenila, da se doživljensko zapre Angelo Merkel, ki je protizakonito v EU spustila nekaj M ilegalnih migrantov in je odgovorna na številne smrti, in še bistveno več bo žrtev radikalnega islama. In bi pomenila, da smo pri prehodu mejo pred zakonom enaki vsi. In še in še…..
    Ker pa temu ni in ne bo tako je vladavina prava en navaden nateg EU davkoplačevalcev za katere ti zakoni veljajo na cen natačno. Elita, velekapital, sodstvo, medijske hiše, islamisti. LGTB,… pa se na zakone požvižgajo. Kradejo in vpijejo ujemite tatu.

  9. “Vladavina prava” je EU novorek, ki pomeni brezpogojno sprejetje vseh LGBT agend, vključno s prihajajočo normalizacijo pedofilije in brezpogojno sprejemanje uničenja nacionalnih držav in zamenjave belskega prebivalstva evropskih držav s črnci in arabci.
    Evo, v dveh stavkih napisano to kar vemo vsi in okoli česar komplicirate v nedogled, strahopetci novinarski.
    Napišite že enkrat prava dejstva, pa kdo vam kaj more?
    Dajmo, malo več poguma, no…

    • Vladavina prava je ”vladavina (skrajnih) levičarjev” ali pa po njihovo ni vladavina prava. Taka ”vladavina prava” v Sloveniji npr. ”pravno” flikne predsednika opozicije v zapor pred volitvami.
      Na to smo se že navadili, zato pa če kdo pove kakšno argumentirano konzervativno misel, deluje tako tuje, da ga takoj razsvetljeni levičarji označijo za fašista, homofoba, ksenofoba, rasista, belega zatiralca itd… posledica tega je, da postane zavajanje, goljufanje, laganje in manipuliranje kar naenkrat MORALNO početje, saj delaš nekaj dobrega, ko se boriš proti fašizmu, rasizmu, zatiranju itd.

  10. “Vladavina prava” je ena navadna floskula s katero hoče EU podrediti malopridne države, ki ne plešejo po njihovih notah. Pazite, to niso nujno ‘nove’ članice, jutri je lahko to tudi kaka ‘stara’ članica, predvsem kaka manjša, ki nima dosti veljave.

    Da je to hinavščina, seveda dokazuje cela kopica primerov iz t.i. starih članic, ki nikoli niso bili sporni ali pa vsaj ne sankcionirani z odvzemom kakih sredstev.

    – ali je EU kaj pogojevala evropski denar Avstriji, ki je še do pre dvajset leti kršila pravice gejev (različen AOC za hetero- (14) in homo- (18) seksualce, prepoved njihovih klubov in tiska). To se je končalo šele leta 2002, ko je sporne zakone moralo razveljaviti ustavno sodišče, ker sta njihovo ukinitev po politični poti blokirali ljudska stranka in ja, seveda (geji so večkrat sami največji homofobi), haiderjeva svobodnjaška stranka.

    Sedaj pa ta ista EU tozadevno klistira Poljsko. Prav sicer, a kje je bila v avstrijskem primeru. Nekaj so sicer kritizirali, a naredili nič konkretnega, kaj šele grozili z ustavitvijo evropskega denarja.

    – pa ostanimo pri naših severnih sosedih: ORF je že od avstrijske združitve v petdesetih pa do danes, edina monopolna državna TV. Privatne so prepovedane. Tako kot je bilo pri nas v komunizmu. Kar je seveda monopolno trobilo rdeče-črne vrhuške, ki je tudi zaradi tega že vsa ta leta na oblasti. Privatne radijske postaje so bile dovoljene šele v devetdesetih a še to le nekaj na vsako zvzno deželo. Temu primerno ni konkurence in radijski program, ki ga poslušam, ko se vozim skozi Avstrijo, je milo rečeno zanič. V nasprotju z našo drugo sosedo, Italijo, kjer je konkurenca postaj poštena in imajo veliko izbiro postaj, kjer vsak najde kaj za svoj okus.

    – ste vedeli, da Nemčija ne pozna inštituta ljudske iniciative, referenduma? Tam še o tako pomembnih stvareh kot je vstop monetarno unijo npr. odloča parlament. Ljudje nimajo kaj motiti politični projektov, ki se jih gre, tudi tu že celo večnost na oblasti rdeče črna koalicija. Zame očitna kršitev demokratičnih pravic.

    – Irska, ki v devetdesetih ni pustila neki deklici, ki je bila posiljena, da opravi splav v tujini. Sedaj pa se zgražajo nad Poljsko, ki to izjemo ima!

    – eden od evropskih premierjev (članek na SIOL-u ni razkril kdo) naj bi rekel, da je kršenje vladavine prava to, da geji ne smejo posvojiti otrok. Ja, potem praktično cela EU krši vladavino prava, razen (kolikor je meni znano) Nizozemske, Belgije in Španije, morda še katere države, ki je to na novo sprejela. Ajde vsem ukiniti evropski denar! Upam, da je vsaj ta premier iz ene od držav, ki taka posvajanja imajo, saj je sicer njegovo oglašanje v takem primeru skrajno hinavsko.

    – da ne govorimo o kršitvah manjšinskih pravic, recimo že primer Avstrije, ki eklatantno krši 7. člen državne pogodbe pa Italije, kjer je stanje naše manjšine (zgolj formalno) malo, a ne kaj dosti boljše. Ja, še najbolj je naša manjšina zaščitena v tisti malopridni Madžarski.

    – pretepanje in nasilje nad demonstranti v Kataloniji. Stara članica – lahko dela kar če.

    – Določilo francoske ustave, da je edini jezik, ki je dovoljen v Franciji zgolj francoščina in s tem zanikanje vsake manjšine. Temu pravijo ‘jezikovna enotnost’. S pomočjo nje jim je od tam nekje začetka prejšnjega stoletja pa do danes uspelo zradirati vse manjšine (alzaška, baskijska, flamska na severu, provansalska na jugu,…). Prepoved dvojezičnih napisov, tiska, dvojezičnih šol, ….

    Toliko. Torej ena sama gola politična hinavskost in orodje za izsiljevanje zahtev velikih članic EU napram šibkejših, predvsem ekonomsko šibkejših.

Komentiraj

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime