Velika pozornost Prešernovi proslavi iz napačnih razlogov. Svetlana si je vzela, kar si je namenila.

Foto: Borut Živulovič/BOBO
POSLUŠAJ ČLANEK
Multidisciplinarna umetnica in filmska režiserka Ema Kugler ter akademski slikar Herman Gvardjančič sta sinočnja prejemnika Prešernove nagrade za življenjsko delo. 

"Seveda sem vesela in na neki ravni presenečena, saj je to prva Prešernova nagrada za življenjsko delo za nekoga z alternativne scene," je za 1. program Radia Slovenija povedala 67-letna Celjanka. Gvardjančič pa je med drugim zase dejal: "Nikoli nisem bil politik, nikoli ne bom, in tudi če bi me prosili, nikoli ne bi šel, ker me to absolutno moti v moji sliki. Ne moti pa me slovenstvo, slovenska krajina, ker sem del nje, jo na nek način artikuliram in zapisujem."

A bolj kot nagrajenci je za umetnost manj dovzetne gledalce k TV ekranom sinoči pritegnila gola radovednost, kaj bo ušpičila kontroverzna pesnica Svetlana Makarovič, ki je napovedala, da si bo na proslavi vzela pozornost zase, četudi, ali prav zato, ker ji je v scenariju niso namenili. 

Ob dveh "telesnih stražarjih" – aktivistu Jaši Jenullu in pesniku Borisu A. Novaku – so ostareli umetnici dopustili, da po koncu uradnega dela izpelje svoj šov – v eter pa jo je že po odvrteni špici spustil tudi režiser programa nacionalne televizije. 

Vir: Twitter profil Mario Žnidaršič

Za uverturo v prireditev je pozornost pritegnil predsednik vlade Robert Golob s svojo novo spremljevalko Tino Gaber, med drugimi eminentnimi gosti pa je bila v dvorani tudi predsednica republike Nataša Pirc Musar. Kamera ni pozabila pokazati pesnice Svetlane Makarovič v spremstvu z Jenullom in Novakom, sedečih na robu ene od sprednjih vrst, z enostavnim dostopom do odra.


https://twitter.com/ZigaTurk/status/1623033051881083023

O preddogajanju letošnje proslave smo na Domovini že obširno pisali, med drugim tudi tukaj in v intervjuju s članom Upravnega odbora prof. dr. Jankom Kosom. Kaj se je dogajalo leta 2000, pa dobro opiše tudi ta članek, zaradi katerega jo je avtor prispevka novinar Marijan Zlobec 9 let kasneje tudi dobil po nosu.

Jožef Muhovič: "Umetnost je po svoji naravi konstruktivna"


V uvodu prireditve je zbrane nagovoril predsednik Upravnega odbora Prešernovega sklada, slikar prof. dr. Jožef Muhovič. Med drugim je govoril tudi o sami umetnosti, ki je po njegovih besedah »po naravi konstruktivna«:









Kot je dejal Muhovič, je umetnost podobna otroški igri, včasih se zdi nekoristna, po svoji naravi pa je najbolj nepredvidljiva. "Umetnost je prečuden kraj. Kar je raztrgano, se v njej zarobi, pravi pesnik. In prav zato, ker se javna sfera, mediji, fakultete, kultura in Netflix pogosto res zadovoljijo že s prvo rabo, ki je iz časa in se v njem postara, so potenciali umetnosti tako zelo nepogrešljivi," meni.

Proti koncu svojega nagovora je citiral Oswalda Spenglerja in njegovo knjigo Zaton zahoda:




 

https://twitter.com/ZigaTurk/status/1623039730928521216

Nagovoru je sledila podelitev samih nagrad. Prešernovo nagrado za življenjsko delo sta dobila multidisciplinarna umetnica Ema Kugler in akademski slikar Herman Gvardjančič. Prejemniki nagrade Prešernovega sklada, ki jih podeljujejo za vrhunsko ustvarjalnost zadnjih treh let, pa so letos pisatelj in novinar Dušan Jelinčič za roman Šepet nevidnega morja, dvanajst tablet svinca, skladatelj gledališke in filmske glasbe Drago Ivanuša za projekte med letoma 2019 in 2022, pianist Aleksander Gadžijev za solistične recitale in izvedbe klavirskih koncertov na domačih ter tujih odrih v zadnjih treh letih, akademski slikar Nikolaj Beer za cikel razstav v letih 2021 in 2022: Vračanje h koreninam, razstava v galeriji Insula in razstava Izbrana dela, filmski režiser in scenarist Matevž Luzar za film Orkester ter arhitekturni atelje Medprostor za dosežke v preteklih treh letih.



Umetniški program: svet se je nagnil naprej


Podelitvi je sledil umetniški program, kjer je v glavnem šlo za interpretacijo pesniških del Franceta Prešerna (npr. njegove Glose in Zdravljice), Srečka Kosovela in Anje Zag Golob v izvedbi igralcev Barbare Cerar, Tine Resman in Klemna Janežiča.


Sodelovalo je tudi Lutkovno gledališče Ljubljana, ki je po podlagi iz mahu premikalo zajca, pa Simfonični orkester RTV Slovenija pod taktirko dirigenta Davorina Morija, dvojec Silence, akademski slikar Marko Jakše ter baletni plesalci SNG Opere in baleta Ljubljana, ki so izvedli koreografijo Matjaža Fariča.


Za scenarij in režijo umetniškega dela proslave, naslovljenega po skladbi, ki jo je dvojec Silence ustvaril prav za to priložnost, je zaslužen koreograf Matjaž Farič. Vodilo je bilo prek izbranih umetniških del poskušati osvetliti odnos Slovencev do kulture in umetnosti ter odzivanje umetnikov na svet okoli njih – pa naj gre za naravo, ljudi, družbene procese ali običajen vsakdan.

Njenih 5 minut


Po koncu proslave, ko so se preko televizijskega prenosa že pojavili t. i. creditsi, se je zgodil dogodek, ki so ga željno pričakovali številni radovedneži.


https://twitter.com/megafotr/status/1623039407119863854

Ob pomoči Jaše Jenulla in Borisa A. Novaka se je na oder povzpela Svetlana Makarovič. Dostavili so ji mikrofon, da je lahko zrecitirala pesem Zla runa iz svoje knjige Saga o Hellgerd, ki se konča z verzom »obžalovanje dejanja ne briše«.


https://twitter.com/BojanPozar/status/1623056226333630471

Del prisotnih v dvorani je Makarovičevi namenil stoječi aplavz, drugi pa so bodisi obsedeli na svojih stolih bodisi so ob njenem performansu dvorano po koncu proslave že zapuščali. Režiser nacionalne televizije je poskrbel, da je bil prenos ustrezno podaljšan rudi po odvrteni zaključni špici proslave.



Izbrano za naročnike:

Umetnost: svoboden svet visoko nad zakoni morale?

dr. Janko Kos: Zasebno življenje Rupnika ali Makarovičeve ne more vplivati na vrednotenje umetniškega dela

KOMENTAR: Jakob Vid Zupančič
Pa naj ji bo, če bo ostarela pesnica zdaj živela srečno do konca svojih dni
"Makarovičeva je ukradla šov," bi zdaj lahko vili roke v jezi nad pričakovano uresničitvijo scenarija njenega "prihoda po vseh štirih", ki ga nihče v resnici ni skušal preprečiti.

In prav je tako. Kar je bilo o tem za povedati, je v intervjuju za Domovino povedal akademik Janko Kos. In če je temu treba dodati še kaj, bosta povedala četrtkova gosta oddaje Vroča tema na Domovini, predsednik Upravnega odbora Prešernovega sklada Jože Muhovič in bivši minister za kulturo Vasko Simoniti. In nenazadnje, če je firbec mnoge, ki sicer kulturnih prireditev nikoli ne spremljajo, ta večer prikoval pred zaslone, in to pomeni, da se jih je prijelo še kaj drugega od intermezza ostarele, pozornosti in zadoščenja iščoče pesnice, je morda vendarle bilo vredno. Še bolj kot to pa je bilo vredno za Svetlano samo, če bo sedaj, ko si je vzela, kar ji po njeno pripada, mirno spala in živela srečno do konca svojih dni. Kajti edina resnica je, da je vsa ta saga s sinočnjim performansom prej kot vredna priznanja in časti izpadla kot usmiljenja ali celo pomilovanja vredna. Kot boleče pojenjajoč odmev labodjega speva nekoč velike umetnice, ki je na starost ostala ujetnica lastnih frustracij, ki jih tekom življenja ni znala ali zmogla predelati. Če ji bo zaradi teh petih minut, ki jih je sinoči ukradla zase, lažje, ji jih brez jeze in zavisti najbrž podarijo tudi letošnji Prešernovi nagrajenci. In nenazadnje, če je res tako, se bodo na svojevrsten način potrdile tudi besede dr. Muhoviča; da je, umetnost namreč, "po naravi konstruktivna, njena naloga niso prevrati in razdiranja, ampak gradnja in novogradnja ..."     
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike
Natisni Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Povezani članki

V Franciji, kjer velja najvišja stopnja ogroženosti zaradi terorizma, že šestič v tednu dni evakuirali Versajsko palačo
  • 21. 10. 2023
Poljski predsednik je Mateuszu Morawieckemu omogočil oblikovanje vlade
  • 07. 11. 2023
Vlada potrjevanje zakona o obnovi zaradi »nejasnih zadev« prestavlja na četrtek
  • 22. 11. 2023