Večvrednostni kompleks slovenskih levih omrežij

Martin Nahtigal
Po prvem krogu pogovorov je jasno, da načelno strinjanje, da so pogovori o novi koaliciji mogoči, obstaja. Razumni politiki, ki niso nasedli na "antijanševsko paranojo" so očitno ključ do normalizacije odnosov v slovenski politiki. Levičarsko jahanje na tej paranoji pa mora pri vsakem poskusu dobiti večjo dozo pozornosti in medikamentov, da sploh še deluje. Neprikriti pritiski s strani večjih medijskih hiš, urednikov in novinarjev ter ostalih bolj zakulisnih igralcev je preprosto rečeno na ravni ostudnega. Iti tako daleč, da se dvomi v ustavne kompetence poslancev, pošilja grozilna pisma in tako naprej, samo potrjuje, kaj vse je na kocki, če pride do zamenjave vlade.



Posnetek komentarja Martina Nahtigala je na voljo na koncu prispevka.



Pritisk predvsem na SMC in DeSUS mora biti v teh dneh neverjeten, saj so primere o oprtanju zgodovinskega nahrbtnika, paktiranju s skrajno desnico in podobno postale dnevna stalnica člankov o tvorjenju nove vlade. Vsi ti pritiski in oglašanje siren "kruhoborcev" pa morda sporoča tudi nekaj pozitivnega: jutri je nov dan. In z vsakim dnem je med nami kak samonazivani "oče naroda" manj in kak mlad politik ali uradnik več, ki ne naredi izjeme za nekoga, ki je priklopljen na prave državne subvencije ali se sklicuje na družinsko dediščino morilcev. Vsakršna pošast se najhuje oglaša, ko se zaveda, da je ranjena. Tako, da upanje za luč na koncu tunela ostaja. Upajmo samo, da je ta luč prihajajoči vlak, ki bo povozil pošast.
Prepričanost, da so oni edini poklicani za oblast ter presenečenje, ko se nekdo vmeša v njihov monopol, je vedno bolj smešno spremljati.

Neverjetna samoumevnost poklicanosti za oblast


Janez Janša in SDS imata svoje specifike, metode in načine. Vendar pa je večvrednostni kompleks pri gledanju preko lastnega pragu na tem področju pri slovenski levici nekaj vedno znova neverjetnega. Recimo Nova24TV je menda strankarsko glasilo; Mladina pa višek objektivnega poročanja ipd.. Prepričanost, da so oni edini poklicani za oblast ter presenečenje, ko se nekdo vmeša v njihov monopol, je vedno bolj smešno spremljati. Trideset let smo že v demokraciji, pa še vedno lahko samo čakamo odmrtje določenih generacij, da bomo se lahko izvili iz spon dogovornega kapitalizma in oblastnih struktur.

Pogovori so bili in pogovori se bodo nadaljevali. Veliko pa lahko še gre narobe. Od zunanjih pritiskov do notranjih egoističnih spopadov. Zato ne potrebujemo dodatnega prilivanja ognja s strani nevpletenih in ostalih opazovalcev dogajanja, ki si ne želijo predčasnih volitev. Tako je bila denimo ena svetla točka poslanka Maša Kociper (SAB), ki je na twitterju zapisala: "Dejstvo pa je, da Ustava RS pri vladni krizi ne preferira predčasnih volitev, ampak nudi tri moznosti za sestavo druge koalicije. Poskusi SDS, pa tudi vseh ostalih, so zato povsem legitimni! Da pa so preference in mnenja o tem, kaj je najboljše različne, je pa menda jasno." Izjava, ki diši po demokraciji.

Potrebujemo vlado, ki bo operativna in ki bo sposobna narediti to, kar narod potrebuje. Ne to, kar nas PR kampanja večinske medijske scene prepričuje, da si želi. Lomiti kopja ideologije na hrbtih naroda je najbolj pritlehno dejanje politikov, vendar ravno to dandanes doživljamo. Rešitve za čakalne vrste, za manjši politični monopol v gospodarstvu itd. obstajajo. Ne uveljavi se jih samo zato, ker bo politično omrežje tranzicijske levice izgubilo pol programa in devetdeset odstotkov vpliva. Dokler ne bo vsem jasno, da je podaljševanje trpljenja naroda njihovo orodje za obstanek na oblasti, toliko časa se bomo grizli med seboj.

Obenem pa se mora tudi slovenska politična krajina desno do sredine zavedati, da še ena neleva vlada ne bo dovolj za družbene spremembe ter prezračenje družbenih podsistemov, kjer so zalezeni jugonostalgični apartičiki. To je delo generacij in odločene skupnosti, ki bo trajalo desetletja. Določene stvari se da urediti takoj, kot je denimo prekiniti tok kriminala pri nabavi zdravil in medicinskih pripomočkov medtem ko bo potrebno za spremembo denimo odnosa do podjetništva delati dlje.

Pogovori so bili in pogovori se nadaljujejo. Med nami. Med njimi. Z vsemi. Na koncu dneva ni zaman pregovor, da je potrpljenje božja mast.


Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike
Natisni Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Povezani članki

Mojca Šetinc Pašek z udarnim poročilom o financiranju stranke SDS. Bo komisijo v nadaljevanju sploh še vodila?
  • 07. 11. 2023
Odmev tedna: Bitka praznikov
  • 05. 04. 2024
Janša očita Logarju, da hoče iz stranke odpeljati kapital, za katerega je SDS veliko žrtvovala
  • 28. 12. 2023