Večjo ko imaš veljavo, bolj ugledna je služba, pa je tudi odgovornosti več.

Ko gre za bližnjega, mu dostikrat ne prizanašamo. Nima tolikšne odgovornosti, ima pa več dobrega od svojega življenja in od svoje službe. Včasih so preprosti ljudje zavidali študiranim, ker so imeli boljše življenjske pogoje, danes so tisti, ki so doštudirali, zavistni preprostim ljudem, ker živijo življenje brez stresa.

Današnja Božja beseda, predvsem evangelij, govori o odgovornosti. Lahko se prerekamo o več ali manjvrednosti kakšnega poklica, pa je bolj pametno, da spoznamo odgovornost, ki jo zase ali za bližnje nosimo vsak v svojem poklicu. Dobra kateheza za nek razred govori o različnosti življenjskih poslanstev, pa tudi o odgovornosti, h kateri smo poklicani. Ob tej katehezi vedno povem primer kolega, ki je menjal pnevmatike pri nekem vulkanizerju, po nekaj kilometrih vožnje, pa mu je kolo, ki ni bilo zadosti pritrjeno, odpadlo in povzročilo škodo. Vulkanizer? Je to res kakšen imeniten poklic? Pa naj poskusijo NE opravljati svojega dela pred zimo in bomo videli, če bomo preživeli. Kakor je on odgovoren za materialno škodo. In tudi za življenje!

Podobno kot pri življenjskem poklicu. Večjo ko imaš veljavo, bolj ugledna je služba, pa je tudi odgovornosti več.

Jezus s primerami odgovornosti v življenjskem poslanstvu primerja tudi našo krščansko odgovornost, pravzaprav čuječnost. Ni oddiha od nje in z oskrbništvom dobiš tudi trajno poklicanost k iskanju dobrega.

Seveda, zase in za bližnjega. Oskrbništvo, torej poklic za delo v Božjem kraljestvu, pa seveda ni poklic, ob katerem bo tvoja izobrazba prinašala tudi boljši zaslužek in tvoja odgovornost višje standarde. Nam je plačilo znano. Nas čaka. Za vse bo dovolj in ne bo nepotrebnega zemeljskega prerekanja, če bo za koga (pre)malo. Bog pa odgovornost razporeja prav tako, kakor daje v življenju talente in milosti. Temu malo manj, ker samo toliko zmore nositi, meni pa morda malo več, ker sem bolj dovzeten.

Ampak, Jezus govori predvsem o – čuječnosti. Se pravi, življenje, še posebej pa večno življenje, je velika dobrina. In če ti je nekaj sveto in pomembno, boš na to pazil. Boš odgovorno ravnal. Zato želimo spoštovati zapovedi, ker nas varno peljejo k cilju, ki si ga želimo. Četudi so včasih zahtevne in četudi nam ne uspe vedno biti popolnoma čuječi.

In tako kot smo v vsakdanjem življenju do bližnjega (žal, kristjani nismo izvzeti) neprizanesljivi, še posebej, če ima česa več, tako tudi v veri ne razumemo vedno, da se komu več da in od njega več terja. Nauk tega stavka nam pa mora biti zelo jasen: NAM je bilo več dano v spoznanju vere in življenja po njej. Zato ne pričakujmo, da nam bodo prizanašali.

Podobno kot pri življenjskem poklicu. Večjo ko imaš veljavo, bolj ugledna je služba, pa je tudi odgovornosti več.

Avtor nedeljskega nagovora je duhovnik Sebastjan Likar.

Komentiraj