Večina hrvaških ginekologov zaradi ugovora vesti zavrača splav, Hrvatice pa prihajajo v slovenske bolnišnice

POSLUŠAJ ČLANEK
V januarju so na Hrvaškem začeli s sprejemanjem nove zakonodaje na področju urejanja splava, ki pa dviguje precej prahu. V novem zakonu naj bi podrobneje uredili ugovor vesti za zdravstvene delavce, predvideno pa je tudi obvezno posvetovanje pred opravljanjem splava.

Najbolj pereče je ravno vprašanje ugovora vesti, ki je med hrvaškimi ginekologi tako razširjen, da je v nekaterih bolnišnicah splav nemogoče opraviti. Nekatere ženske zato splav opravijo ilegalno, spet druge pa se na poseg odpravijo tudi v Slovenijo.

Splav sicer, tako na Hrvaškem kot v Sloveniji, že dolgo ni več prevladujoča domena mladostniške nepremišljenosti, temveč prej oblika kontracepcije pri ženskah v srednjih letih, ki si ne želijo (več) otrok.

Predlog zakona predvideva tudi zvišanje časovne omejitve splava iz 10 na 12 tednov nosečnosti, kot je to običajno v drugih evropskih državah. V praksi naj bi se zaradi te omejitve dogajalo, da veliko umetnih prekinitev nosečnosti zabeležijo kot spontane splave.

Splošna bolnišnica Brežice, ki je od Zagreba oddaljena slabo uro vožnje, je med hrvaškimi ženskami poznana do te mere, da imajo na spletni strani bolnišnice kratek povzetek postopka splava v hrvaščini. Splav za samoplačnike v SB Brežice stane 200 € za splav s tabletko in 500 € za splav z abrazijo.

Največ splavov opravijo ženske v 30. letih


Kljub temu, da v javnosti največkrat slišimo zgodbe najstnic, ki bi si z donositvijo otroka uničile življenje, statistika govori drugače. Na Hrvaškem največ umetnih prekinitev nosečnosti opravijo ženske stare med 30 in 39 let, ki že imajo dva ali tri otroke. Ta statistika tudi potrjuje dejstvo, da se mnoge ženske, kljub različnim vrstam kontracepcije na tržišču, poslužujejo splava kot oblike kontracepcije.

Vir: Hrvaški zavod za javno zdravstvo


Na Hrvaškem zdravstvena zavarovalnica ne krije kontracepcijskih tablet (cena na mesec je med 10 € in 15 €), niti tablet "plan B" (cena med 25 € in 30 €), prav tako pa je plačljiva umetna prekinitev nosečnosti. Za splav brez anestezije se cene gibljejo okrog 300 €, za splav z anestezijo pa okrog 400 €.

Kljub temu, da je kontracepcija v Sloveniji cenovno bistveno bolj dostopna kot na Hrvaškem (kontracepcijske tabletke so celo brezplačne), je število splavov na 1.000 živorojenih otrok v Sloveniji mnogo višje kot na Hrvaškem, vseeno pa pod povprečjem Evropske unije. Število splavov v Sloveniji je primerljivo s Češko in malenkost višje od števila splavov na 1.000 živorojenih v Nemčiji. Močno nad evropskim povprečjem pa je Madžarska.

Vir: Hrvaški zavod za javno zdravstvo (klik za povečavo)


Med razlogi za splav slovenske ženske navajajo: 34,5% finančna stiska, 32 % ne želijo imeti otrok, 27 % šola/kariera, 24 % imam že dovolj otrok, 13 % sem premlada, 11 % želim imeti otroka, ampak sedaj to ni možno, 9% nestrinjanje partnerja, 8 % sem prestara, 8 % zdravstvene težave, 4 % ugotovljene nepravilnosti ploda in 3% strah povedati okolici/staršem.

Ugovor vesti med zdravniki vedno bolj prisoten


Na Hrvaškem deluje 375 ginekologov, od tega jih 208 splavov ne opravlja. V nekaterih bolnišnicah ugovor vesti uveljavljajo vsi ginekologi, kar pomeni, da je splav v njih praktično nemogoče opraviti, dolžni pa so ženske, ki bi splav rade opravile, napotiti drugam. Po nekaterih podatkih naj bi ugovor vesti uveljavljalo kar 70 % zdravstvenih delavcev.

Nova zakonodaj naj bi ugovor vesti uredila bolj podrobno in celostno. S tem naj bi zakonsko poskrbeli, da do situacij, ko v posameznih zdravstvenih ustanovah splava ni mogoče opravljati zaradi ugovora vesti, ne bi več prihajalo. Pred časom je na Hrvaškem odmevala še ena zgodba v povezavi z ugovorom vesti: farmacevtka zaradi ugovora vesti namreč ni želela izdati recepta za kontracepcijske tablete.

Težav s tem, kdo bo opravljal splave, pa nimajo samo na Hrvaškem, ampak tudi v drugih državah, kjer zdravniki množično uveljavljajo ugovor vesti in splavov nočejo opravljati. Med glasnejšimi so zdravniki na Irskem, tradicionalno katoliški državi, ki ima, kljub uzakonitvi pravice do splava, z njenim izvajanjem veliko težav.

Ugovor vesti pa je prisoten tudi med slovenskimi zdravniki. Ginekolog Janez Dolinar je v intervjuju za portal Iskreni.net povedal: "Glede specializacije iz ginekologije z ugovorom vesti se v praksi pojavlja veliko ovir. Ko se srečujemo s temi ovirami, je dobro, da si vzamemo čas za pogovor in obrazložimo, zakaj imamo tak pogled na svet. Nekateri menijo, da specializacije ne more opravljati nekdo, ki ne zna prav vsega. Sam menim, da na vsakem področju medicine ne znamo vsi vsega. Tako kot potrebujemo različne ginekologe, ki opravljajo različne naloge, tako ali pa prav posebej potrebujemo ginekologe, ki se ne strinjajo s splavom. Obstaja dobršen del populacije žensk, ki za svojega osebnega ginekologa išče prav nekoga, ki se s splavom ne strinja."
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Prihajajoči dogodki

MAR
28
Velikonočna tržnica
14:00 - 18:00
MAR
29
FKK 4: Za post
19:30 - 21:30