Večina evropskih rek in jezer je pod minimalnimi okoljskimi standardi

Uredništvo
2

Po novem poročilu Evropske agencije za okolje manj kot polovica evropskih rek in jezer dosega nivo dobrega ekološkega statusa. Natančneje, le 40 % evropskih voda dosega minimalni ekološki standard, določen v evropski direktivi o vodah.

Tudi slovenske reke in jezera niso zgled, imamo pa nadpovprečen delež zadovoljivih podzemnih voda.

Direktiva, sprejeta leta 2000, je bila okvir za vrednotenje, upravljanje in izboljšanje vodnih virov v EU. Namenjena je varovanju zdravja, oskrbe z vodo, ekosistemov in biotske raznovrstnosti, z njo pa naj bi se članice EU zavezale k doseganju zadovoljivih standardov kakovosti do leta 2015. A večina članic je še danes daleč od teh standardov.

Prav tako približno enak odstotek – 38% površinskih voda dosega dobro kemijsko stanje. Čeprav se delež voda z dobrim ali visokim statusom v zadnjih letih ni spremenil, pa je delež voda z nezadostno kakovostjo povečalo iz 48 na 59 %.

Ekološki status je ocena strukture in delovanja vodnih ekosistemov, ki je namenjena prikazu ekoloških vplivov pritiskov kot so onesnaževanje in degradacija habitata. Izračuna se na podlagi spremljanja bioloških elementov kakovosti (npr. rib, insektov in planktona), fizikalno-kemijskih elementov (kot so ravni hranil, organskih onesnaževal in zakisljevanja) in hidromorfoloških elementov (kot so pretok vode, oblika kanala in ovire kot so jezovi). 

Estonija, Slovaška in Romunija so države z najboljšim ekološkim statusom, medtem ko so Poljska, Luksemburg in Nemčija na dnu seznama. Najbolje ohranjena jezera najdemo pri naših severnih sosedih, na Švedskem in v Estoniji, medtem ko je jezerska voda z najslabšim ekološkim statusom na Nizozemskem, Poljskem in v Romuniji.

Onesnaženost evropskih rek, vir: EUobserver

Kakšno je stanje slovenskih voda?

V Sloveniji ima dober ekološki status 54,8 % rek, 16,6 % jezer, 82,8 % podzemnih voda pa je zadovoljiv. Vseh devet državnih rečnih kopališč ima za kopanje ustrezno vodo, prav tako je dobre kakovosti voda v Blejskem in Bohinjskem jezeru (v letih, za katera obstajajo podatki). Hkrati pa delež živega srebra in bromiranih difeniletrov (hormonski motilec) v rečnih organizmih (meritve so bile opravljene na ribah) vedno znova močno presegajo dovoljeno vrednost.

Zgornja meja dnevne izpostavljenosti celokupnemu živemu srebru, ki jo je predpisala Svetovna zdravstvena organizacija, je 2,0 μg/kg telesne mase, izmerjena vrednost živega srebra v ribi iz Bohinjskega jezera lansko leto pa je bila 120 µg/kg. Vrednost živega srebra je bila glede na okoljske standarde šestkrat presežena, vrednost bromiranih difeniletrov pa je presežena za več kot 10-krat. V Blejskem jezeru je bilo lani sicer nižja, a še vedno presežena, vrednost testiranega hormonskega motilca pa je presežena za več kot 18-krat.

Glavni uničevalci voda

Najpomembnejši pritiski na površinska vodna telesa so hidromorfološke spremembe (npr. ravnanje rek, zajezitev voda, gradnja jezov in prelivov) in razpršeno onesnaževanje (zlasti gnojila iz kmetijstva). Ključni vzrok za slabo kemijsko stanje voda pa je onesnaženost z živim srebrom, ki največkrat prihaja iz atmosfere in naprav za čiščenje odpadnih komunalnih voda.

Vode v najslabšem ekološkem in kemijskem stanju so na močno naseljenih in industrializiranih območjih severne Evrope – zlasti v jugovzhodni Angliji, na Nizozemskem, v Belgiji in v Nemčiji.

Hkrati je več kot 70 % evropskih podzemnih voda v dobrem stanju, glavni onesnaževalci podtalnice pa so nitrati iz kmetijske dejavnosti in kanalizacije.

2 KOMENTARJI

  1. Sprašujem se, ali se sploh ima pomen oglašati na vašem portalu, če cel dan ne utegnete ali nočete moderirati komentarjev.

    Že tako imate malo komentatorjev in komentarjev, pa še od teh se kdo oglaša pod več imeni, in še manj jih bo, če boste imeli tak odnos do tistih, ki dajo življenje vašemu portalu.

    Brez zamere!

Komentiraj

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime