Večina bralcev Economista prepričanih, da je kapitalizem ukrojen po meri elit

Vir foto: Brittanica.com
POSLUŠAJ ČLANEK
V medijih, predvsem bolj levo-socialistično usmerjenih, lahko neštetokrat preberemo ali sklepamo iz teksta, kako korporacije in ekonomske elite vladajo zahodnemu kapitalističnemu svetu, vodijo družbo, izkoriščajo delavce, pišejo zakone itd.

Skratka, da je družbeni sistem kapitalizma narejen po meri kapitala oz. elit.


Pogosto so nato bodisi sugerirane bodisi neposredno zapisane teorije o takšnem in drugačnem razrednem boju in neobhodnih družbenih, po možnosti oboroženih konfliktih z vladajočim slojem; pač vse v skladu z doktrino in učenji velikega Karla.

Je temu res tako? Koliko moči imajo gospodarske in druge elite, da si sistem - v tem primeru kapitalizem - prikrojijo po svojih željah in interesih? Je tega danes več kot preteklosti in denimo v kapitalizmu več kot v socializmu? Pri londonskem The Economistu so si postavili ta in podobna vprašanja, k soočenju povabili dva ugledna ameriška profesorja ter bralce pozvali k javni razpravi.

Družbena neenakost, elite in oblast v kapitalizmu


Odkar obstaja zasebna lastnina, obstajajo tudi socialne razlike oz. v zgodovini ne najdemo primera družbe, kjer jih ne bi bilo. Ali je to prav ali ne, je seveda lahko stvar velikih filozofskih debat.

Po eni strani kot pravičnega gotovo ne moremo označiti dejstva, da se nekateri rodijo v bogatejše in drugi revnejše družine oz. okolja, ki nato pri nekaterih ljudeh in nekaterih okoljih na bodočo življenjsko pot posameznika vplivajo bolj kot pri drugih. Po drugi strani pa bi nekaj pravičnega moralo biti dejstvo, da so tisti, ki so v svojo poklicno pot pripravljeni vložiti več dela, učenja in truda, pri služenju denarja uspešnejši. Seveda temu ni vedno tako, a dejstvo je, da je beseda "pravičnost" v socialističnih kontekstih pogosto hudo zlorabljena.

Tako je zmerni večini volilnega telesa ponavadi vseeno skupno eno prepričanje - da bi se družbena hierarhija morala oblikovati predvsem na podlagi dela in znanja. Kako to doseči, pa je že drugo vprašanje, ki nas nekako pripelje do tega, da je lahko postavljanje "pravil igre" izmuzljiva in relativna stvar.

O zakonih in državni gospodarski ter socialni politiki seveda načeloma odločajo politiki, ki so v zahodnem kapitalističnem svetu demokratično izvoljeni. Ti - čeprav naj bi njihova strankarska in nazorska pripadnost približno povedala, kako bodo ravnali - pri odločanju krmarijo in tehtajo med množico večinoma nasprotujočih si interesov, med katerimi bi seveda v teoriji morali izbrati rešitev, ki je po njihovem mnenju za državo najboljša.

Katera je to, pa je lahko zelo relativna stvar, močno odvisna od predstavitve argumentov posameznih strani. Z drugimi besedami, tisti, ki bo za predstavitev svojih argumentov angažiral sposobnejše strokovnjake ali pa samo boljše govorce, ima za uveljavitev svojih interesov pač mnogo več možnosti. Seveda pa je potrebno vse te strokovnjake ali PR-ovce plačati...

Nosilca razprave "Pro et Contra"

V Economistovi razpravi je argumente v korist trditve, da je kapitalizem ukrojen po meri elit, zagovarjal profesor s Harvarda in bivši glavni ekonomski svetovalec Baracka Obame, Jason Furman, argumente proti pa profesorica ekonomije z univerze Illinois v Chicagu, zagovornica prostega trga, Deirdre McCloskey. 

Kako so odgovarjali anketiranci Economista?


Koliko je torej v sodobnem svetu odločanje dejansko odvisno od denarja, ki ga je pripravljen vložiti posamezen deležnik? Kar 14 tisoč bralcev Economista je svoje glasove na vprašanje "Ali je kapitalizem ukrojen v korist elit?" razporedilo tako: 76 % jih pravi, da je, in 24 %, da ni. Delež tistih, ki pravijo, da ni, je bil proti koncu glasovanja sicer nekoliko višji kot na začetku (20 %).

To pomeni, da kar 3/4 bralcev zmerno liberalnega angleškega gospodarskega časnika meni, da je današnji kapitalizem v končni fazi precej ali povsem narejen po meri elit. To je dokaj zgovoren rezultat, saj zajema velik vzorec publike, ki se vsaj do neke mere giblje v gospodarskih krogih in večinoma nima (skrajno) socialističnih teženj ali posebnih predsodkov do prostega trga.

Kot časopis zapiše tudi v iztočnicah za razpravo, se namreč po večini zahodnih držav danes pojavljajo bolj ali manj trdna mnenja, da kapitalizem ne fukcionira, kot bi moral oz. bi bilo optimalno. Tem stališčem govorijo v prid mnoge številke - socialne razlike po veliki večini zahodnih držav se namreč v zadnjih 20-30 letih povečujejo, dvigi povprečnih plač, kaj šele minimalnih, pa ne sledijo gospodarski rasti.

To pa je v nasprotju z mnogimi drugimi obdobji v zgodovini kapitalizma, torej nekako zadnjih 200-250 let. Predvsem je v nasprotju z "zlatimi časi" 20. stoletja na Zahodu - 20., 50., 60. ter deloma 90. leti, ko je od velike gospodarske rasti ter tehnološkega napredka imela relativno velike koristi večina prebivalstva - še posebej za takšno obdobje velja t. i. povojni bum v 50. in 60.

KOMENTAR: primoz.veselic
Rešitve iščejo znotraj kapitalizma, ne v socializmu
Glavna slabost raziskave javnega mnenja, ki so jo med svojo publiko naredili pri Economistu, je verjetno ozkost vprašanja, ki so ga postavili - vsaj če želimo iz te razprave potegniti neke trdne zaključke in celostno sliko. "Ali je kapitalizem narejen v korist elit?" je pač precej enostavno in ozko zastavljeno vprašanje, ki pa seveda v poplavi spletnih vsebin "potegne". Vprašanje namreč ne sprašuje po "intenzivnosti" te nagnjenosti, kakšne so po mnenju bralcev alternative, kako sicer vidijo svet in kako bi izgledal "idealni", niti tematike ne razširja na celostno sliko različnih družbenih sistemov, ki so se ali se še pojavljajo. Kljub temu da je Economist sicer specializiran gospodarski časnik, tudi ne beleži izobrazbe oz. strokovne podkovanosti anketirancev. Zato je seveda edini odgovor, ki ga anketa podaja, ta, da večina relativno informirane javnosti meni, da je kapitalizem bolj ali manj ukrojen po meri elit, kar se nakaže tudi pri branju komentarjev, ki so za razliko od mnogih slovenskih medijev tu tehtni in resnično vredni branja. Če smo torej ugotovili, da je današnji kapitalizem precej prikrojen elitam, to še ne pomeni, da je treba zamenjati sistem, ali pa denimo, da se lahko večjemu vplivu premožnejših povsem izognemo. Kot smo omenili že v članku, v zgodovini kapitalizma obstajajo zelo različna obdobja z različnimi značilnostmi, to pa velja tudi za današnji svet - obstaja denimo ameriška in na drugi strani skandinavska različica kapitalizma ter vse stopnje vmes. Dandanašnje vprašanje je torej predvsem, kako kapitalizem spremeniti/izboljšati, da bo pravičnejši in bo imelo od njega koristi kar največ ljudi. V razvitem svetu se namreč ob takšnih debatah ne sprašujejo, ali bi bil socializem boljši.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Prihajajoči dogodki

MAR
28
Velikonočna tržnica
14:00 - 18:00
MAR
29
FKK 4: Za post
19:30 - 21:30