Večina bralcev Economista prepričanih, da je kapitalizem ukrojen po meri elit

Primož Veselič
8

    V medijih, predvsem bolj levo-socialistično usmerjenih, lahko neštetokrat preberemo ali sklepamo iz teksta, kako korporacije in ekonomske elite vladajo zahodnemu kapitalističnemu svetu, vodijo družbo, izkoriščajo delavce, pišejo zakone itd.

    Skratka, da je družbeni sistem kapitalizma narejen po meri kapitala oz. elit.

    Pogosto so nato bodisi sugerirane bodisi neposredno zapisane teorije o takšnem in drugačnem razrednem boju in neobhodnih družbenih, po možnosti oboroženih konfliktih z vladajočim slojem; pač vse v skladu z doktrino in učenji velikega Karla.

    Je temu res tako? Koliko moči imajo gospodarske in druge elite, da si sistem – v tem primeru kapitalizem – prikrojijo po svojih željah in interesih? Je tega danes več kot preteklosti in denimo v kapitalizmu več kot v socializmu? Pri londonskem The Economistu so si postavili ta in podobna vprašanja, k soočenju povabili dva ugledna ameriška profesorja ter bralce pozvali k javni razpravi.

    Družbena neenakost, elite in oblast v kapitalizmu

    Odkar obstaja zasebna lastnina, obstajajo tudi socialne razlike oz. v zgodovini ne najdemo primera družbe, kjer jih ne bi bilo. Ali je to prav ali ne, je seveda lahko stvar velikih filozofskih debat.

    Po eni strani kot pravičnega gotovo ne moremo označiti dejstva, da se nekateri rodijo v bogatejše in drugi revnejše družine oz. okolja, ki nato pri nekaterih ljudeh in nekaterih okoljih na bodočo življenjsko pot posameznika vplivajo bolj kot pri drugih. Po drugi strani pa bi nekaj pravičnega moralo biti dejstvo, da so tisti, ki so v svojo poklicno pot pripravljeni vložiti več dela, učenja in truda, pri služenju denarja uspešnejši. Seveda temu ni vedno tako, a dejstvo je, da je beseda “pravičnost” v socialističnih kontekstih pogosto hudo zlorabljena.

    Tako je zmerni večini volilnega telesa ponavadi vseeno skupno eno prepričanje – da bi se družbena hierarhija morala oblikovati predvsem na podlagi dela in znanja. Kako to doseči, pa je že drugo vprašanje, ki nas nekako pripelje do tega, da je lahko postavljanje “pravil igre” izmuzljiva in relativna stvar.

    O zakonih in državni gospodarski ter socialni politiki seveda načeloma odločajo politiki, ki so v zahodnem kapitalističnem svetu demokratično izvoljeni. Ti – čeprav naj bi njihova strankarska in nazorska pripadnost približno povedala, kako bodo ravnali – pri odločanju krmarijo in tehtajo med množico večinoma nasprotujočih si interesov, med katerimi bi seveda v teoriji morali izbrati rešitev, ki je po njihovem mnenju za državo najboljša.

    Katera je to, pa je lahko zelo relativna stvar, močno odvisna od predstavitve argumentov posameznih strani. Z drugimi besedami, tisti, ki bo za predstavitev svojih argumentov angažiral sposobnejše strokovnjake ali pa samo boljše govorce, ima za uveljavitev svojih interesov pač mnogo več možnosti. Seveda pa je potrebno vse te strokovnjake ali PR-ovce plačati…

    Nosilca razprave “Pro et Contra”

    V Economistovi razpravi je argumente v korist trditve, da je kapitalizem ukrojen po meri elit, zagovarjal profesor s Harvarda in bivši glavni ekonomski svetovalec Baracka Obame, Jason Furman, argumente proti pa profesorica ekonomije z univerze Illinois v Chicagu, zagovornica prostega trga, Deirdre McCloskey. 

    Kako so odgovarjali anketiranci Economista?

    Koliko je torej v sodobnem svetu odločanje dejansko odvisno od denarja, ki ga je pripravljen vložiti posamezen deležnik? Kar 14 tisoč bralcev Economista je svoje glasove na vprašanje “Ali je kapitalizem ukrojen v korist elit?” razporedilo tako: 76 % jih pravi, da je, in 24 %, da ni. Delež tistih, ki pravijo, da ni, je bil proti koncu glasovanja sicer nekoliko višji kot na začetku (20 %).

    To pomeni, da kar 3/4 bralcev zmerno liberalnega angleškega gospodarskega časnika meni, da je današnji kapitalizem v končni fazi precej ali povsem narejen po meri elit. To je dokaj zgovoren rezultat, saj zajema velik vzorec publike, ki se vsaj do neke mere giblje v gospodarskih krogih in večinoma nima (skrajno) socialističnih teženj ali posebnih predsodkov do prostega trga.

    Kot časopis zapiše tudi v iztočnicah za razpravo, se namreč po večini zahodnih držav danes pojavljajo bolj ali manj trdna mnenja, da kapitalizem ne fukcionira, kot bi moral oz. bi bilo optimalno. Tem stališčem govorijo v prid mnoge številke – socialne razlike po veliki večini zahodnih držav se namreč v zadnjih 20-30 letih povečujejo, dvigi povprečnih plač, kaj šele minimalnih, pa ne sledijo gospodarski rasti.

    To pa je v nasprotju z mnogimi drugimi obdobji v zgodovini kapitalizma, torej nekako zadnjih 200-250 let. Predvsem je v nasprotju z “zlatimi časi” 20. stoletja na Zahodu – 20., 50., 60. ter deloma 90. leti, ko je od velike gospodarske rasti ter tehnološkega napredka imela relativno velike koristi večina prebivalstva – še posebej za takšno obdobje velja t. i. povojni bum v 50. in 60.

    Rešitve iščejo znotraj kapitalizma, ne v socializmu
    Glavna slabost raziskave javnega mnenja, ki so jo med svojo publiko naredili pri Economistu, je verjetno ozkost vprašanja, ki so ga postavili – vsaj če želimo iz te razprave potegniti neke trdne zaključke in celostno sliko.

    “Ali je kapitalizem narejen v korist elit?” je pač precej enostavno in ozko zastavljeno vprašanje, ki pa seveda v poplavi spletnih vsebin “potegne”. Vprašanje namreč ne sprašuje po “intenzivnosti” te nagnjenosti, kakšne so po mnenju bralcev alternative, kako sicer vidijo svet in kako bi izgledal “idealni”, niti tematike ne razširja na celostno sliko različnih družbenih sistemov, ki so se ali se še pojavljajo.

    Kljub temu da je Economist sicer specializiran gospodarski časnik, tudi ne beleži izobrazbe oz. strokovne podkovanosti anketirancev. Zato je seveda edini odgovor, ki ga anketa podaja, ta, da večina relativno informirane javnosti meni, da je kapitalizem bolj ali manj ukrojen po meri elit, kar se nakaže tudi pri branju komentarjev, ki so za razliko od mnogih slovenskih medijev tu tehtni in resnično vredni branja.

    Če smo torej ugotovili, da je današnji kapitalizem precej prikrojen elitam, to še ne pomeni, da je treba zamenjati sistem, ali pa denimo, da se lahko večjemu vplivu premožnejših povsem izognemo. Kot smo omenili že v članku, v zgodovini kapitalizma obstajajo zelo različna obdobja z različnimi značilnostmi, to pa velja tudi za današnji svet – obstaja denimo ameriška in na drugi strani skandinavska različica kapitalizma ter vse stopnje vmes.

    Dandanašnje vprašanje je torej predvsem, kako kapitalizem spremeniti/izboljšati, da bo pravičnejši in bo imelo od njega koristi kar največ ljudi. V razvitem svetu se namreč ob takšnih debatah ne sprašujejo, ali bi bil socializem boljši.

    Print Friendly, PDF & Email

    KOMENTARJI: 8

    1. Naši tajkuni in drugi velepodjetniki so večinoma na jezikih zadrti levičarji.

      Menda ja ne boste trdili, da so naša elita, čeprav se družijo s Kučanom!

    2. Še tole bom rekel, da je vse odvisno od tega, kake elite ustvarjajo kapitalizem.

      Komunistične in post komunistične plenilske elite se pri nas pri tem res niso obnesle.

    3. Gre za lažno dilemo, gre za laži!!!
      Človeštvo je vedno imelo privatno lastnino. Tudi takrat ko predhodniki človeštva niso poznali lastnine, so bili pač lovci in ko so uplenili kakšno žival, jo razkosali in požrli, a so najboljše kose dobili najpomembnejši, torej elita.
      Vse do danes se razmere niso spremenile.
      Človek živi v družbi. Družba pa za svoj razvoj in obstoj potrebuje elito. Vse, kar takšno stanje želi spremeniti, ali negirati, je popolna zabloda, ali posiljevanje narave.
      Ljudje smo individualisti. Kljub milijardam, ki tlačijota svet, ni mogoče najti dva enaka osebka. Vsak človek j samsotojno bitje in naravno je, da mu omogoči družba svobodni razvoj. Vsako posiljevanje k enotnosti je prisila, diktautra, ki se kmalu sprevrže v nasilje, kakršnega smo lahko spoznali na lastni koži, ko so nam politični fanatiki razlagali, da imamo enake želodce in zato moramo imeti vsi enako hrano in seveda enake plače, na Kitajskem celo enake obleke in morali so enako razmišljati, zato so jim ukazali branje rdeče knižice, iz katerih so razbirali to,kar smejo početi.
      Človeška družba potrebuje elite.
      Če je razdeljena na narode, na države, morajo narodi imeti svojo elito, tudi država. Država brez elite nima prihdnsti.
      To pa se najboljše vidi v Slovniji.
      Slovenija sicer ima elito, ampak napačno in zato zaostaja. Zaostaja pred vsem zato, ker na eni strani elita, ki vodi Slovenijo noče razumeti, da je napačna elita. Na drugi strani pa je narod otopel in ga ne zanima, kakšna elita mu vlada, noče spoznati, da mu vlada napačna elita, ki ga uničuje in uničuje mu državo.
      Nenehno pa se pojavljajo kritike elite, češ, da elite neverjetno bogatijo in da se kapital kopiči v majhnem , zelo majhnem številu ljudi, ki neverejtno bogatijo , med tem, ko se večina ljudi komaj preživlja.
      Je to res?
      Je, in ni.
      Če vzamemo povprečneža in enega največjih bogatašev, lahko hitro ugotovimo, da za osnovno življenje potrebujeta popolnoma enako.
      Oba pojesta okrog kilogram hrane, popijeta dva litra tekočine, imata oblečene ene hlače, eno majco eno srajco…
      Spita na eni postelji, gledata eno televizijo, telefonirata z enim telefonom…..
      Razlika je v kvaliteti, pa kljub temu to niso bistvene razlike.
      Razlika je v bogastvu. Tu pa je velika razlika. Oni skromni povprečnež razpolaga s 1.000€, drugi, bogtaš pa z milijardami.
      Ta s 1.000€ si ne rabi beliti glave,, kam jih bo dal in kaj z njimi počel. med tem ko oni, ki upravlja z milijardami ima zelo, zelo težko nalogo. Vsak premik kapitala ga lahko zanese v rdeče številke in bankrot. Lahko pa ga popelje do novih milijard. Odgovrnost milijaderja je ogromna. Če zavozi, lahko tisoče ljudi izgubi delo, lahko tisoči ostanejo brez 1.000€ in v trenutku postanjeo bedniki.
      Milijarde, s katerim razpolagajo bogataši niso naložene v banki in jih milijarder dviguje takrat, ko jih potrebuje, za zabavo, za razkošje. Milijarde so vložene v podjetja, ki proizvajajo, ki iz kapitala delajo kapital. To pa je zahteven posel in samo najsposobnejši lahko upravljajo s kapitalom, samo najsposobnejšim uspeva kapital povečevati in bogateti. Zakaj jim to uspeva? Ker so sposobn, ker so prizadevni, ker znajo, ker so elita!!!
      Pa si poglejmo našega kapitalista, ki se sicer pretvarja, da je elita in socialno čuteč, Zorana Jankovića.
      Imel je Elekte in z njimi posloval. Posloval je po Rusiji in tam zapravil vse in pobegnil ter si rešil golo življnje.
      V Sloveniji ga je politika nastavila za direktorja Merkatorja. Na tem položaju so Elekte ponovno oživele in zadihale, saj je umni kapitalist pretakal državni denar v privatne žepe. torej iz državnega Merkatorja v privatne Elekte. Elekte so ponovno zaživele. Žal, morda pa k sreči, ga je odstavil zlobni Jenez Janša in Elekte so začele veneti, pa vseeno ne toliko, da slovenske elite ne bi verjele, da jima Slovenija novega gospodarskega genija, takšnega, ki je spsooben voditi vlado socialistične republike Slovenije. Slovenska kvazielita, ga je prišla prositi, da prevzame premiersko mesto. Izkazalo se je, da gospodarski genij ne zna šteti do 46 in s premierstvom ni bilo nič. Ostal je župan Ljubljane. Ostal je pri koritu, ki ni moglo napajati njegovih apetitov in zalivati Elekt z novimi in novimi prilivi. Elekte so venele, venele in popolnoma ovenele. Ostalo je za 15 mio dolgov, ki pa so jih naklonjene banke ekonmskemu geniju Zoranu Jankoviču odpisale. Dolgove bomo plačali mi vsi, tudi tisti, ki so izvolili vlado, ki bo še naprej predstavljala slovensko elito in poskrbela, da Zoran Janković ne bo videl Doba.
      Ne trdim, da podobnih Jankovićev v kapitalističnem svetu ni, trdim pa, da brez kapitalistov ki znajo, povdarjam znajo, upravljati s kapitalom svet ne bi mogel obstajati. Vsa velika odkritja prej ali slej pridejo v roke kapitalskih elit, ki jih prično proizvajati in bogateti. Bogatijo pa zato, ker vedo, kaj človeštvo potrebuje in mu to nudijo. Zakaj bi dvomili v Billa Gatesa, zakaj bi dvomili v Elona Muska, ali Zukerberga? Verjetno ti dajejo človeštvu več kot Franc Potočnik iz Ljubljane, ki je uradnik in s svojimi 1.000€ preživlja iz meseca v mesec.
      Miljarde Francv Potočnikov pač ne morejo nadomestiti Billa Gatesa.

    4. Kapitalizem morda res ni idealni druzbeni sistem. Poleg tega je od drzave do drzave drugacen (Danska, ZDA, obe imata kapitalizem). A nekaj je gotovo: socializem se NIKJER se ni obnesel. Pa so mnogi poskusali. Kdor ima kaj vec sivih las na glavi kot Mesecnik to prav dobro ve iz Juge.

      • Ne le, da se socializem in komunizem nista nikjer na svetu obnesla, celo nekoč napredne in bogate države sta spremenila v puščavo.

    5. Problem je v tem, da večina ljudi sploh ve ne, kaj je to kapitalizem in svobodni trg.

      Zato posledice socialističnih ukrepov zmotno pripišejo kapitalizmu. Socialistični ukrepi razlike še povečajo, saj nižjemu in srednjemu sloju otežijo napredovanje.

    6. Kapitalizem ni idealen družbeno-ekonomski sistem,vendar boljšega ni.Kapitalizem temelji na privatni lastnini,svobodni inciativi in demokraciji.Država je tista,ki zagotovlja pogoje za normalno delovanje sistema.Njena naloga je tudi ukvarjanje z odkloni in marginami.Posebno vlogo pa ima na področju zagotavljanja pogojev za življenje vsem članom družbe.Predvsem tistim,ki se iz takšnih ali drugačnih razlogov znajdejo na družbenem robu.V načelu kapitalizma je transparetnost,jasna in enostavna pravila,svobodna inciativa in svoboden trg,odgovornost,nadzor in varnost.Denar kot denar, je drugotnega pomena.
      Socializem teži k družbeni lastnini,svobodno inciativo omejuje,trg je močno kontroliran in določen,odgovornost je družbena,vse se regulira-predpis na predpis,birokracija se razrašča,nastaja posebna elita,ki je predstavnik delovnega ljudstva.Samoupravljanje je farsa.
      Najhujše kar se zgodi, je diktatura proletariata.Ko do tega pride,pride do propada družbe.
      Zato so, pravi totalitarni sistemi, samo socialistični.Nacizem,fašizem,komunizem.Podroben pregled zadnjih 100-let držav v Svetu pokaže,da so bile vse totalitarne države prežete s socialističnimi elementi.
      Posebnost so države,ki so jih vodile vojaške diktature.Te države so velik odklon od kapitalizma.
      Socializem kot sistem preferira(daje prednost): mediokritete,negativno selekcijo,lumpenproletariat,prevaro,nepreglednost,ovajanje,omejevanje svobode govora in mišljenja,dvoličnost,omejevanje osebne inciative in lastnine in trga.
      Takšna socialistična država lahko deluje samo določen čas.Zato potrebuje močno tajno policijo,policijo,ovaduhe,omejeno svobodo govora(mora imeti arbitra za sovražni govor),močan nadzor nad šolstvom in kulturo,preganjanje vere,močan birokratski aparat,vojsko za preganjanje notranjega sovražnika.Dobro je,če ima kakšnega zunanjega sponzorja(malo za šalo in tudi za res).
      Zanimivost: največji teoretik komunizma-socializma(bog) Karl Marx je samo “napol” končal-napisal teorijo socializma-komunizma.Glavni del, sploh ni skupaj dan.Vsi njegovi nasledniki-dediči, do danes niso znali,zmogli ponuditi kaj uporabnega v izvedbi.Samo kritiko kapitalizma in še to le v oblikah revolucij,štrajkov,terorja,anarhizma.Veliko nedolžno trpečih in elita dobro živečih.To je socializem.
      Kapitalizem ni idealen,je pa uporaben na dolgi rok.

    7. … “skratka, da je družbeni sistem kapitalizma narejen po meri kapitala oz elit”
      ——
      Dva sistema se prepletata, družbeni in gospodarski. Kapitalizem je gospodarski, ki omogoča privatno lastnino, prosti trg itd.
      Družbeni sistem pa je demokracija. Ki omogoča regulacijo deviacij kapitalizma.
      Ali pa ne omogoča ?

    Komentiraj