Večerova borba za glasovnice volitev predsednika vlade. Zakaj jih Državni zbor ne pokaže?

Vir foto: sentrupert.si
POSLUŠAJ ČLANEK
Po poročanju Večera se nam na sodišču obeta zanimiv spor glede informacij javnega značaja. Tokrat so v prvi vrsti glasovnice tajnega glasovanja za predsednika vlade Marjana Šarca. 

17. avgusta 2018 je Državni zbor izvolil Marjana Šarca na mesto predsednika vlade. Že pred glasovanjem so v časopisnih hiši Večer, v luči namigovanj, da politične stranke od svojih poslancev zahtevajo, da glasovnice fotografirajo oziroma označijo tako, da je iz njih razvidno, kdo je glas oddal, zahtevali, da po glasovanju pridobijo glasovnice. Novinarji Večera so se namreč poskušali na lastne oči prepričati, ali so glasovnice označene in kako.

Zgodba se je sedaj preselila v sodne dvorane, saj sej je Državni zbor odločil, da prošnji ne bo ugodil in proti informacijski pooblaščenki sprožil upravni spor. 

Zgodba o glasovnicah se je začela konec septembra pred informacijsko pooblaščenko, kamor so se nad odločitvijo Državnega zbora, da jim glasovnic ne posreduje, pritožili na Večeru. Pooblaščenka je 12. decembra lani odločila, da je pritožba utemeljena in Državnemu zboru naložila, da v roku 31 dni Večeru posredujejo fotokopije glasovnic.

Namesto tega, pa se je Državni zbor obrnil na upravno sodišče, kjer je proti informacijski pooblaščenki sprožil spor, saj naj glasovnice tajnih volitev ne bi bile informacija javnega značaja.

Zakaj taka skrivnostnost?


Zanimanje za glasovnice je sprožil sam premier Marjan Šarec, ki je, v zanj negotovih časih, poslancem svetoval, naj za lastno evidenco fotografirajo glasovnico. Že takrat se je javnost nad to izjavo zgražala in opozorila, da poslanci niso vezani na navodila stranke pri glasovanju in da zato nihče od njih ne sme zahtevati, da fotografirajo glasovnico.

Na plano so ponovno prišle tudi druge zgodbe o tem, kako politične stranke že od vsega začetka nadzorujejo glasovanje svojih poslancev. Prav zato so se na Večeru že pred samim glasovanjem odločili, da zaprosijo za glasovnice in jih po volitvah pregledajo. Le tako bi se razjasnil dvom o zakonitosti, transparentnosti in morebitnih kršitvah pri glasovanju.

Po glasovanju za predsednika vlad je Državni zbor javnosti razglasil rezultate glasovanja, kasneje pa je povedal tudi, da je samo ena glasovnica označena drugače, kot z obkrožitvijo besedice za/proti.

Praksa glede vpogleda javnosti v glasovnice tajnih volitev je po državah različna. Kot poročajo na Večeru, pa nekatere države glasovnice med štetjem skenirajo in objavijo na internetu. Najbolj znani pri tem sta Libanon in Latvija.

Ali vpogled v glasovnice res krši tajnost volitev?


Državni zbor je tekom celotnega postopka mnenja, da Večer do vpogleda v glasovnice ni upravičen. S tem naj bi se namreč kršilo ustavno določbo, ki za izvolitev predsednika vlade predvideva tajne volitve. Menijo namreč, da tajnost glasovanja velja tudi za že oddane glasovnice in zato do vpogleda na Večeru niso upravičeni.

"Poslanec glasuje tako, da obkroži besedo ZA ali besedo PROTI. Iz razkritja glasovnic, na katerih je ena od teh dveh besed obkrožena, se ne da razbrati, kdo je glasoval, zato se tajnost glasu v celoti ohrani. S tem, ko se razkrije vsebina glasovnic, na katerih je obkrožena beseda ZA ali PROTI, se tudi v ničemer ne posega v ustavno določbo, po kateri poslanci niso vezani na nobena navodila," so zapisali na Večeru.

To pa je po mnenju Večera in informacijske pooblaščenke neutemeljeno, saj iz glasovnic, če te niso posebej označene, nikakor ni mogoče sklepati na to, kdo jo je oddal. Razkritje glasovnic torej v ničemer ne zmanjšuje tajnosti glasovanja. Kdo ima prav bo v upravnem postopku odločilo sodišče.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike