Večerova borba za glasovnice volitev predsednika vlade. Zakaj jih Državni zbor ne pokaže?

Uredništvo
5

Po poročanju Večera se nam na sodišču obeta zanimiv spor glede informacij javnega značaja. Tokrat so v prvi vrsti glasovnice tajnega glasovanja za predsednika vlade Marjana Šarca. 

17. avgusta 2018 je Državni zbor izvolil Marjana Šarca na mesto predsednika vlade. Že pred glasovanjem so v časopisnih hiši Večer, v luči namigovanj, da politične stranke od svojih poslancev zahtevajo, da glasovnice fotografirajo oziroma označijo tako, da je iz njih razvidno, kdo je glas oddal, zahtevali, da po glasovanju pridobijo glasovnice. Novinarji Večera so se namreč poskušali na lastne oči prepričati, ali so glasovnice označene in kako.

Zgodba se je sedaj preselila v sodne dvorane, saj sej je Državni zbor odločil, da prošnji ne bo ugodil in proti informacijski pooblaščenki sprožil upravni spor. 

Zgodba o glasovnicah se je začela konec septembra pred informacijsko pooblaščenko, kamor so se nad odločitvijo Državnega zbora, da jim glasovnic ne posreduje, pritožili na Večeru. Pooblaščenka je 12. decembra lani odločila, da je pritožba utemeljena in Državnemu zboru naložila, da v roku 31 dni Večeru posredujejo fotokopije glasovnic.

Namesto tega, pa se je Državni zbor obrnil na upravno sodišče, kjer je proti informacijski pooblaščenki sprožil spor, saj naj glasovnice tajnih volitev ne bi bile informacija javnega značaja.

Zakaj taka skrivnostnost?

Zanimanje za glasovnice je sprožil sam premier Marjan Šarec, ki je, v zanj negotovih časih, poslancem svetoval, naj za lastno evidenco fotografirajo glasovnico. Že takrat se je javnost nad to izjavo zgražala in opozorila, da poslanci niso vezani na navodila stranke pri glasovanju in da zato nihče od njih ne sme zahtevati, da fotografirajo glasovnico.

Na plano so ponovno prišle tudi druge zgodbe o tem, kako politične stranke že od vsega začetka nadzorujejo glasovanje svojih poslancev. Prav zato so se na Večeru že pred samim glasovanjem odločili, da zaprosijo za glasovnice in jih po volitvah pregledajo. Le tako bi se razjasnil dvom o zakonitosti, transparentnosti in morebitnih kršitvah pri glasovanju.

Po glasovanju za predsednika vlad je Državni zbor javnosti razglasil rezultate glasovanja, kasneje pa je povedal tudi, da je samo ena glasovnica označena drugače, kot z obkrožitvijo besedice za/proti.

Praksa glede vpogleda javnosti v glasovnice tajnih volitev je po državah različna. Kot poročajo na Večeru, pa nekatere države glasovnice med štetjem skenirajo in objavijo na internetu. Najbolj znani pri tem sta Libanon in Latvija.

Ali vpogled v glasovnice res krši tajnost volitev?

Državni zbor je tekom celotnega postopka mnenja, da Večer do vpogleda v glasovnice ni upravičen. S tem naj bi se namreč kršilo ustavno določbo, ki za izvolitev predsednika vlade predvideva tajne volitve. Menijo namreč, da tajnost glasovanja velja tudi za že oddane glasovnice in zato do vpogleda na Večeru niso upravičeni.

“Poslanec glasuje tako, da obkroži besedo ZA ali besedo PROTI. Iz razkritja glasovnic, na katerih je ena od teh dveh besed obkrožena, se ne da razbrati, kdo je glasoval, zato se tajnost glasu v celoti ohrani. S tem, ko se razkrije vsebina glasovnic, na katerih je obkrožena beseda ZA ali PROTI, se tudi v ničemer ne posega v ustavno določbo, po kateri poslanci niso vezani na nobena navodila,” so zapisali na Večeru.

To pa je po mnenju Večera in informacijske pooblaščenke neutemeljeno, saj iz glasovnic, če te niso posebej označene, nikakor ni mogoče sklepati na to, kdo jo je oddal. Razkritje glasovnic torej v ničemer ne zmanjšuje tajnosti glasovanja. Kdo ima prav bo v upravnem postopku odločilo sodišče.

Doniraj

5 KOMENTARJI

  1. Zelo zanimivo, da se eden od MS potegije, da bi dobil na vpogled glasovnice za predsednika vlade.
    Kolikor vem, je sedanji premjer glavni favorit slovenskega MS medija.
    Izpolnjeni so vsi pogoji, ki so glasili na: samo Janša ne.
    Večer, kaj še hočete. Menda ni Janša med tistimi, ki so glasovali za Šarca. Kaj pa če je, bo potem šarčeva zmaga razveljavljena. Samo vprašam.
    Ali bi po teoriji zarote lahko sklepali na skrivni pakt Šarec Janša.

  2. Jožef 16,27
    Zelo globoko razmišljanje.

    Saj na glasovnici ni podpisa, da bi lahko vedeli kdo je za kaj glasoval.

    Mislim, da bi izpolnjene glasovnice po opravljenjem štetju morale vedno biti javno dostopne. Zakaj pa ne, če ni nobenih ponaredkov?

    • Levica je vedela, zakaj je uvedla tako abotno kontrolo pri glasovanju.

      Hotela je na prevzeti totalitarno oblast in jo je.

      Po svoje pa kaže na nizko stopnjo medsebojnega zaupanja na levici.

      Taka vrsta kontrole glasovanja je bila pravni naslov za razveljavitev glasovanja, če bi ga bilo mogoče dokazati in če ne bi živeli v totalitarnem levičarskem režimu,

  3. Celotne lanske volitve so bile dirigirane s strani režimskih medijev. Vsepovsod so bili na naslovnicah obrazi, ki jih je hotela “vlada v senci”. Primer Bojana Požarja. V anketah je kotiral na cca 10 %. Ko so ga, saj ni bil edini, umaknili z vseh medijev, je končal pod volilnim pragom. Tega preprosto ni za verjeti. Če bi volilna soočenja trajala še en mesec, bi težko LMŠ sploh dosegla volilni prag. Sicer pa je Bojan Požar ta hip edini raziskovalni novinar, katerega se vladajoča rdeča elita, z razlogom. Čestitke Bojanu Požarju. Škoda, da ga nismo mogli videti in slišati v DZ.

  4. Kot je z veljavno odločbo razkrilo Ustavno sodišče RS, so volitve poslancev Državnega zbora RS po veljavnem sorazmernem volilnem sistemu neskladne z veljavno Ustavo RS, saj so tako kandidati kot v volivci v posameznih volilnih okrajih neenakopravni med seboj, in sicer skoraj v nedopustnem razmerju 1 : 4 (ali 100 : 400 odstotkov!).
    Kar pomeni, da je poslanec v enem volilnem okraju lahko izvoljen z do štirikrat manj glasovi kot v katerem drugem volilnem okraju. To pa pomeni, da v RS ne velja oziroma ni spoštovano in izvrševano temeljno univerzalno načelo enakosti državljanov in volivcev, in sicer: en volivec – en glas!.
    Ne; pri nas ima en volivec lahko en glas, nekdo drug, v drugem volilnem okraju, pa z enim oddanim glasom za državno volilno komisijo protiustavno in nezakonito “šteje” celo do štirih volilnih glasov. In enako velja tudi za izvoljene poslance; doseženo najvišje število glasov v posameznem volilnem okraju nikakor ne pomeni, da je bil kandidat nazadnje tudi izvoljen v DZ RS. Kot vemo, je v DZ RS le 35 izvoljenih poslancev, ki so bili nedvoumno in preverljivo izvoljeni kot nesporni zmagovalci v svojih volilnih okrajih. Vsi drugi poslanci (se pravi kar 65 preostalih!) so prišli v DZ kot drugo- ali celo tretje- uvrščeni “srečni poraženci” v svojih volilnih okrajih.
    Posledica te temeljne in nedopustne kršitve veljavne ustave in vladavine prava ter flagrantne kršitve ustavno garantirane enakosti med vsemi državljani in volivci ter med vsemi kandidati na veljavnih kandidatnih listah je ustavno in demokratično sporen oz. pravno invaliden Državni zbor RS, ki zaradi svoje sporne legalnosti in legitimnosti tudi ne more pravno neoporečno odločati in sprejemati zakonodajnih odločitev kot tudi ne ustavnopravno neoporečno izvajati izvolitev pristojnih organov izvršne oblasti (Vlade RS) ter izvajati polnopraven nadzor volilnega zaledja (ljudstva/volivcev) nad njihovim delovanjem.
    V tem kontekstu ustavnopravno in demokratično spornih sorazmernih volitev najvišjega zakonodajnega organa v RS (DZ RS), kakor jih veljavno ugotavlja in naslavlja odločba Ustavnega sodišča RS z zahtevo po nujni spremembi volilne zakonodaje v roku dveh let od izdaje odločbe US RS, je torej očitana manipulacija pristojnih organov z nedopustnim prikrivanjem “tajnih” glasov poslancev DZ RS, ki naj bi z veljavno večino glasov izvolili mandatarja oz. predsednika Vlade RS Marjana Šarca, le protiustavno in protidemokratično nadaljevanje in sramotno poglabljanje zgodbe o ustavnopravno in demokratično sporno izvoljeni aktualni zakonodajni in izvršilni veji oblasti v RS.
    V bistvu imamo trenutno v RS ustavnopravno veljavno in demokratično korektno izvoljenega zgolj in le neposredno izvoljenega Predsednika RS Boruta Pahorja, ki je izvoljen po dvokrožnem večinskem volilnem sistemu. Tako poslanci v Državnem zboru RS in posledično Vlada RS z vsemi podrejenimi organi izvršilne veje oblasti pa so v skladu z veljavno odločbo Ustavnega sodišča izvoljeni ustavno in demokratično sporno, kar pomeni, da ne morejo uživati ne polne politične oz. demokratične in ne polne ustavnopravne legalnosti in legitimnosti.

Komentiraj

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime