Več kot milijon migrantov v državi višegrajske četverice, o katerih nihče ne govori
POSLUŠAJ ČLANEK
Poljska se skupaj z drugimi članicami Višegrajske skupine v treh letih od prvega večjega migrantskega vala ni izkazala za najbolj velikodušno gostiteljico prišlekov iz Afrike in Bližnjega vzhoda. Deloma se je branila z dejstvom, da je po priključitvi Krima sprejela že več kot milijon beguncev iz Ukrajine, ki se jim prištevajo še ekonomski migranti.
Koliko je v tem resnice, sem se na lastne oči prepričala sama, ko sem se julija odpravila na poletno šolo poljščine v četrto največje Poljsko mesto, Vroclav. Mesto šteje skoraj 640.000 prebivalcev; ocenjuje pa se, da je že kar vsak deseti prebivalec po narodnosti Ukrajinec. V centru mesta je moč opaziti tudi gotsko katedralo ukrajinske grškokatoliške Cerkve ter celo - ukrajinske restavracije, korčme. Vredno je opozoriti, da mesto ni tako blizu ukrajinske meje; do prvega večjega mesta v Ukrajini je oddaljeno več kot petsto kilometrov.
Praktično takoj, ko sem vstopila v študentski dom, sem se spoznala s svojo cimro - 18-letno Sofijo iz Kijeva, ki želi naslednje leto odpraviti na študij matematike v Varšavo, zaradi česar potrebuje dobro znanje poljščine.
Na vprašanje, zakaj ravno Poljska, pravi, da se ji zdi poljščina veliko lažja kot kakšen drug tuji jezik in da se bo jezika v kratkem času do študija še najhitreje izpopolnila. Dolga stoletja, v katerih je bil večji del Ukrajine podrejen Poljski (še prevečkrat se pozablja, da je svoj čas Poljska zavzemala bistveno večje ozemlje kot dandanes), se namreč odražajo tako v besedišču kot v slovnici; jezikovna in kulturna povezava igrata tako izredno močno vlogo.
Argument jezikovne bližine so izpostavili tudi drugi udeleženci tečaja iz vseh koncev Ukrajine, ki se na Poljsko odpravljajo na raznovrstne študije, od programiranja do novinarstva.
Ni trajalo dolgo, da sem morala skočiti v bližnjo trgovino. Zaradi narave kupljenega blaga sem morala pokazati osebni dokument, zaradi česar je prodajalec takoj ugotovil, da v mestu nisem domača. Iz neznanega razloga me je vprašal, ali znam rusko; in tako sem izvedela, da je tudi on prišlek, vendar, za razliko od mene, iz Ukrajine.
Če se spet spomnimo na mojo sveže polnoletno cimro - v Vroclav so jo na izpopolnjevanje poljščine starši poslali zato, ker v mestu delajo njihovi ukrajinski sorodniki.
Izredno me je presenetilo, ko sem na cesti naletela na plakat v ukrajinščini, ki je iskal "pridne roke". Morda na takšne objave nisem doma najbolj pozorna, toda zdi se mi, da kaj podobnega v Ljubljani še nisem zasledila. Zanimivo, da sem jo opazila v državi, ki drugače slovi po otepanju migrantov!
Toda očitno se otepajo le tistih, ki se ne identificirajo s krščanstvom in evropsko kulturo. Naglavnih ženskih pokrival na cesti posledično ni na vidiku, sošolec iz Jordanije pa ni in ni mogel najti restavracije s halal hrano. Jugovzhodni sosedje pa so po drugi strani več kot dobrodošli - do tolikšne mere, da lahko le-ti v svojem jeziku kupijo vozovnico za tramvaj.
Od lanskega leta državljanom Ukrajine za vstop v schengensko območje ni več potrebna viza, zaradi česar so mi sošolci znali povedati, da njihovi sorojaki včasih pridejo na Poljsko, si najdejo delo in ostanejo - ilegalno. Kaj bo to prineslo Poljski, ostaja še odprto.
Od ukrajinske Cerkve do restavracije
Koliko je v tem resnice, sem se na lastne oči prepričala sama, ko sem se julija odpravila na poletno šolo poljščine v četrto največje Poljsko mesto, Vroclav. Mesto šteje skoraj 640.000 prebivalcev; ocenjuje pa se, da je že kar vsak deseti prebivalec po narodnosti Ukrajinec. V centru mesta je moč opaziti tudi gotsko katedralo ukrajinske grškokatoliške Cerkve ter celo - ukrajinske restavracije, korčme. Vredno je opozoriti, da mesto ni tako blizu ukrajinske meje; do prvega večjega mesta v Ukrajini je oddaljeno več kot petsto kilometrov.
Vroclav, četrto največje poljsko mesto, šteje skoraj 640.000 prebivalcev; ocenjuje pa se, da je že kar vsak deseti prebivalec po narodnosti Ukrajinec.
Na Poljsko na študij ...
Praktično takoj, ko sem vstopila v študentski dom, sem se spoznala s svojo cimro - 18-letno Sofijo iz Kijeva, ki želi naslednje leto odpraviti na študij matematike v Varšavo, zaradi česar potrebuje dobro znanje poljščine.
Na vprašanje, zakaj ravno Poljska, pravi, da se ji zdi poljščina veliko lažja kot kakšen drug tuji jezik in da se bo jezika v kratkem času do študija še najhitreje izpopolnila. Dolga stoletja, v katerih je bil večji del Ukrajine podrejen Poljski (še prevečkrat se pozablja, da je svoj čas Poljska zavzemala bistveno večje ozemlje kot dandanes), se namreč odražajo tako v besedišču kot v slovnici; jezikovna in kulturna povezava igrata tako izredno močno vlogo.
Argument jezikovne bližine so izpostavili tudi drugi udeleženci tečaja iz vseh koncev Ukrajine, ki se na Poljsko odpravljajo na raznovrstne študije, od programiranja do novinarstva.
... in po kruh
Ni trajalo dolgo, da sem morala skočiti v bližnjo trgovino. Zaradi narave kupljenega blaga sem morala pokazati osebni dokument, zaradi česar je prodajalec takoj ugotovil, da v mestu nisem domača. Iz neznanega razloga me je vprašal, ali znam rusko; in tako sem izvedela, da je tudi on prišlek, vendar, za razliko od mene, iz Ukrajine.
Če se spet spomnimo na mojo sveže polnoletno cimro - v Vroclav so jo na izpopolnjevanje poljščine starši poslali zato, ker v mestu delajo njihovi ukrajinski sorodniki.
Izredno me je presenetilo, ko sem na cesti naletela na plakat v ukrajinščini, ki je iskal "pridne roke". Morda na takšne objave nisem doma najbolj pozorna, toda zdi se mi, da kaj podobnega v Ljubljani še nisem zasledila. Zanimivo, da sem jo opazila v državi, ki drugače slovi po otepanju migrantov!
Toda očitno se otepajo le tistih, ki se ne identificirajo s krščanstvom in evropsko kulturo. Naglavnih ženskih pokrival na cesti posledično ni na vidiku, sošolec iz Jordanije pa ni in ni mogel najti restavracije s halal hrano. Jugovzhodni sosedje pa so po drugi strani več kot dobrodošli - do tolikšne mere, da lahko le-ti v svojem jeziku kupijo vozovnico za tramvaj.
Od lanskega leta državljanom Ukrajine za vstop v schengensko območje ni več potrebna viza, zaradi česar so mi sošolci znali povedati, da njihovi sorojaki včasih pridejo na Poljsko, si najdejo delo in ostanejo - ilegalno. Kaj bo to prineslo Poljski, ostaja še odprto.
Povezani članki
Zadnje objave
Odmev tedna: Prišel, videl in komaj zmagal
19. 4. 2024 ob 21:29
Vroča tema: očiščeni "janšizma" – padajo direktorji zdravstvenih ustanov
19. 4. 2024 ob 20:12
Minuta molka – skoraj nič ne gre več v pravo smer
19. 4. 2024 ob 13:00
Ključni dnevi za razdelitev deset tisoč računalnikov
19. 4. 2024 ob 10:45
Pravna država: če imaš 40 poslancev, še ne pomeni, da imaš absolutno oblast
19. 4. 2024 ob 6:00
Vlada spreminja postopke naročanja in najdaljše čakalne dobe
18. 4. 2024 ob 17:37
V Chicagu spor glede nezakonitih priseljencev
18. 4. 2024 ob 15:31
Ekskluzivno za naročnike
Minuta molka – skoraj nič ne gre več v pravo smer
19. 4. 2024 ob 13:00
Domovina 144: Zakaj policija ne preiskuje napovedanega strelskega pohoda
17. 4. 2024 ob 6:30
Prihajajoči dogodki
APR
20
Moški zajtrk s Petrom Gregorčičem
07:00 - 09:00
APR
20
Godalni kvartet kolektiva Carpe artem
19:00 - 20:30
APR
20
Večer z Nuško Drašček in Jako Puciharjem
20:00 - 22:00
APR
22
Koncert za zbor – Alfred Šnitke
20:15 - 21:30
APR
24
SAKRALNI ABONMA – KOMORNI ZBOR KGBL IN AMBROŽ ČOPI
19:30 - 21:00
Video objave
Odmev tedna: Prišel, videl in komaj zmagal
19. 4. 2024 ob 21:29
Vroča tema: očiščeni "janšizma" – padajo direktorji zdravstvenih ustanov
19. 4. 2024 ob 20:12
Izbor urednika
Vračajo se vici o policajih
17. 4. 2024 ob 6:31
Kako nam Robert Golob lomasti po denarnicah
11. 4. 2024 ob 6:31
4 komentarjev
PeterX2
1. Peter!=peter (jaz)
2. ljudi je potrebno v državo povabit takrat, ko jih lahko. Takrat, ko si oni to želijo. In takrat, ko bodo dejansko imeli bolše pogoje za življenje kot v izvorni državi. V nasprotnem primeru lahko tudi dvigneš podporo v višave, pa ne bo pretiranega interesa. Moraš pa tudi povabiti ljudi, ki ti bodo koristili. v naspotnem primeru boš celotno državo peljal v ekonomsko nazadovanje. In trenutno se s trenutno imigracijsko politiko (kar po dolgem in počez uvažanje afričanov brez sposobnosti integracije, brez volje prilagoditi, integrirati samo z željo po Mercedsu) ne bo izšlo.
3. za reševanje podeželskih kmetij bi predlaga uvoz južnoafriških (belih) kmetov; ljudje so dejansko vajeni delat na kmetiji, vajeni so podobnega vremena, kulturno niso daleč od nas, imeli se bodo željo integrirati in cenili bodo svobodo in mir, ki ga imamo v Sloveniji. Malo več nizozemskih in britanskih genov v Sloveniji pa tudi nebi škodilo ;)
STAJERKA2021
Če kdo misli, da bodo mladi afričani delali na kmetiji, se moti. Glavo preko spletnih informacij imajo polno z luksuzom in drugimi dobrinami, ki pa jih tudi vsi prebivalci, kljub zaposlitvi, nimajo. Muslič, da bi delal, star od 15 do 35 let? Pa dajte no, to je znanstvena fantastika. Naselijo se v mestih, ustvarijo geto, se povežejo s kriminalom (najhitrejši in najboljši zaslužek), ob polnem penzionu. Me res zanima, koliko jih bo šlo domov, ker se že nakazuje situacija, da bo možno oditi tja, od kod izhajajo. Zakaj pa bi šli, če pa jim je tu lepše? Samo zajokcajo, da so jim kratene pravice, pa nevladne organizacije kar skočijo, da bi jim ustregle! Prav tako, kaj prihaja z ladjami in jih nihče noče imeti. Naj si jih peljejo domov in jih oskrbujejo. To, da jih vlačijo iz morja, to je pomoč tihotapcem in vprašanje, če nimajo od "rešenih" turistov procentov!
PeterX2
Poljaki na Ukrajince gledajo podobno kot mi na "južnjake".
Punca je poljakinja in Wrolava. Sicer pa celo sama priznava, da to, kar so (bili) poljaki nekoč v VB so danes Ukrajinci na poljskem. Tudi musliman na poljskem lahko preživi. Le asimilirati se mora.
Ps. oni zase mislijo da so višja rasa (poljaki) :D
lukaab
skrajno bedna in nelogična je primerjava med muslimanskimi migranti in ukrajinskimi- krščanskimi brati
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.