Včeraj sem bil na štrajku. In navdušen sem nad rešitvami, ki jih žene kapitalizem!
POSLUŠAJ ČLANEK
Itak, okoljska problematika je pripravna, da se nanjo obesi še vrsta političnih in ideoloških projektov. Recimo kritika nacionalne države, promocija socializma, veganstva, celo feminizma.
Zato ni čudno, da se je ob podnebnem štrajku na slovenskem čivkališču še enkrat odvil klasični ideološki boj. Ravno zaradi omenjenih političnih projektov, ki se lepijo na boj za okoljsko vzdržnost, med njimi še posebej kritika kapitalizma, dobršen del desnosredinske politike o okoljskem boju molči, ali, kar je še slabše, ga razglaša za le še eno od levičarskih zarot. A čeprav bi nasprotovali vsem izmed zgoraj omenjenih "ideologij", to še ne pomeni, da moramo nasprotovati tudi samemu boju za okoljsko pravičnost, ali da moramo zanikati resničnost problema.
Če z nekaterimi protagonisti okoljskega aktivizma ne delimo skepse do kapitalizma, to še ne pomeni, da se moramo odreči samemu aktivizmu. Če so nekateri na okoljski boj prilepili takšne in drugačne nalepke - kdo pa nam brani nanj prilepili še ostale nalepke? Ali ni najboljši način, da boj proti podnebnim spremembam ubranimo pred izrabljanjem za promocijo posameznih političnih ideologij, ta, da se pod podnebni boj podpišejo kar vse ideologije?
Moram reči, da sem, kar se okolja tiče, optimist. Zaradi včerajšnje stavke in zaradi kapitalizma. Začnimo s kapitalizmom. Če nas je tipično kapitalistično pehanje za gospodarsko rastjo pripeljalo do segrevanja ozračja, iz tega še ne izhaja, da mora rešitev za nastalo situacijo ležati zunaj kapitalizma. Takšno sklepanje ne pije vode. Prav mogoče je namreč - pa naj se sliši to še tako paradoksalno! - da bo (če že ni!) tipično kapitalistični pritisk konkurence privedel do izuma okolju prijaznih virov energije in s tem rešil okolje pred tipično kapitalistično težnjo, da gospodarstvo zaradi zahteve po profitu zanemarja negativne učinke na okolje. Ja, morda je, kar se tiče okoljske problematike, kapitalizem rešitev sam zase.
Na socialnih omrežjih spremljam različne kanale in strani, ki me redno obkladajo s tehnološkimi izumi in znanstvenimi odkritji. Kakšen napredek! Kakšni izumi! Kakšne ideje! Od biorazgradljive plastike, naprav za čiščenje morja, fuzijske energije, električnih avtomobilov, do tehnologij za izsrkavanje ogljikovega dioksida iz ozračja ter nenazadnje mesa iz laboratorijev.
Zakaj vsega tega znanstvenega in tehnološkega napredka protagonisti okoljskega aktivizma ne promovirajo z večjim zanosom? No, molk je najbrž posledica prepričanja, da mora biti okoljski aktivist že a priori proti kapitalizmu kot očitnemu izvoru problema, zato pa tudi proti izumom, ki jih tipično kapitalistični mehanizem konkurence "proizvaja" kot po tekočem traku.
Optimist pa sem tudi zaradi vse večje ozaveščenosti o okoljski problematiki, pri čemer očitno levji delež prispevamo mladi. Da, četudi nas inovacije navdajajo z optimizmom, to še ne pomeni, da je opozarjanje na podnebno problematiko odveč. Ravno obratno. Ravno ozaveščanje, kakršnemu smo bili priča včeraj, namreč prispeva k (ekonomskemu) ovrednotenju okolju prijaznih tehnologij.
Potrebne pa so tudi spremembe v razumevanju pravic in dolžnosti posameznih držav. Solidarnost pri delitvi bremen posledic globalnega segrevanja mora postati nekaj samoumevnega. Do te samoumevnosti pa ne bo prišlo samo od sebe. Podnebni štrajki so tako potrebni tudi zato, ker je globalna politika v osnovi konservativna. Pa ne zato, ker bi jo vodili konservativci, pač pa zaradi svojega ustroja: Zaradi kompleksnih odnosov med številnimi, razpršenimi centri odločanja po svetu traja dolgo časa, da se na globalni ravni nekaj dogovorimo - in še dlje, da se dogovore udejanjimo. Pa tudi sicer so družbeni sistemi nagnjeni k temu, da se le počasi spreminjajo.
Včeraj sem bil na štrajku.
Zato ni čudno, da se je ob podnebnem štrajku na slovenskem čivkališču še enkrat odvil klasični ideološki boj. Ravno zaradi omenjenih političnih projektov, ki se lepijo na boj za okoljsko vzdržnost, med njimi še posebej kritika kapitalizma, dobršen del desnosredinske politike o okoljskem boju molči, ali, kar je še slabše, ga razglaša za le še eno od levičarskih zarot. A čeprav bi nasprotovali vsem izmed zgoraj omenjenih "ideologij", to še ne pomeni, da moramo nasprotovati tudi samemu boju za okoljsko pravičnost, ali da moramo zanikati resničnost problema.
Če z nekaterimi protagonisti okoljskega aktivizma ne delimo skepse do kapitalizma, to še ne pomeni, da se moramo odreči samemu aktivizmu. Če so nekateri na okoljski boj prilepili takšne in drugačne nalepke - kdo pa nam brani nanj prilepili še ostale nalepke? Ali ni najboljši način, da boj proti podnebnim spremembam ubranimo pred izrabljanjem za promocijo posameznih političnih ideologij, ta, da se pod podnebni boj podpišejo kar vse ideologije?
Prav mogoče je, da bo, če že ni,tipično kapitalistični pritisk konkurence privedel do izuma okolju prijaznih virov energije
Dvojni optimist
Moram reči, da sem, kar se okolja tiče, optimist. Zaradi včerajšnje stavke in zaradi kapitalizma. Začnimo s kapitalizmom. Če nas je tipično kapitalistično pehanje za gospodarsko rastjo pripeljalo do segrevanja ozračja, iz tega še ne izhaja, da mora rešitev za nastalo situacijo ležati zunaj kapitalizma. Takšno sklepanje ne pije vode. Prav mogoče je namreč - pa naj se sliši to še tako paradoksalno! - da bo (če že ni!) tipično kapitalistični pritisk konkurence privedel do izuma okolju prijaznih virov energije in s tem rešil okolje pred tipično kapitalistično težnjo, da gospodarstvo zaradi zahteve po profitu zanemarja negativne učinke na okolje. Ja, morda je, kar se tiče okoljske problematike, kapitalizem rešitev sam zase.
Na socialnih omrežjih spremljam različne kanale in strani, ki me redno obkladajo s tehnološkimi izumi in znanstvenimi odkritji. Kakšen napredek! Kakšni izumi! Kakšne ideje! Od biorazgradljive plastike, naprav za čiščenje morja, fuzijske energije, električnih avtomobilov, do tehnologij za izsrkavanje ogljikovega dioksida iz ozračja ter nenazadnje mesa iz laboratorijev.
Zakaj vsega tega znanstvenega in tehnološkega napredka protagonisti okoljskega aktivizma ne promovirajo z večjim zanosom? No, molk je najbrž posledica prepričanja, da mora biti okoljski aktivist že a priori proti kapitalizmu kot očitnemu izvoru problema, zato pa tudi proti izumom, ki jih tipično kapitalistični mehanizem konkurence "proizvaja" kot po tekočem traku.
Optimist pa sem tudi zaradi vse večje ozaveščenosti o okoljski problematiki, pri čemer očitno levji delež prispevamo mladi. Da, četudi nas inovacije navdajajo z optimizmom, to še ne pomeni, da je opozarjanje na podnebno problematiko odveč. Ravno obratno. Ravno ozaveščanje, kakršnemu smo bili priča včeraj, namreč prispeva k (ekonomskemu) ovrednotenju okolju prijaznih tehnologij.
Potrebne pa so tudi spremembe v razumevanju pravic in dolžnosti posameznih držav. Solidarnost pri delitvi bremen posledic globalnega segrevanja mora postati nekaj samoumevnega. Do te samoumevnosti pa ne bo prišlo samo od sebe. Podnebni štrajki so tako potrebni tudi zato, ker je globalna politika v osnovi konservativna. Pa ne zato, ker bi jo vodili konservativci, pač pa zaradi svojega ustroja: Zaradi kompleksnih odnosov med številnimi, razpršenimi centri odločanja po svetu traja dolgo časa, da se na globalni ravni nekaj dogovorimo - in še dlje, da se dogovore udejanjimo. Pa tudi sicer so družbeni sistemi nagnjeni k temu, da se le počasi spreminjajo.
Včeraj sem bil na štrajku.
Povezani članki
Ekskluzivno za naročnike
Domovina 141: 30 let uroka Depale vasi
27. 3. 2024 ob 6:29
Domovina 140: Kam gre denar od precenjenih železniških postaj
20. 3. 2024 ob 6:29
To je groza, ni pa strah – Justin Earl Grant
18. 3. 2024 ob 23:11
Prihajajoči dogodki
MAR
28
Velikonočna tržnica
14:00 - 18:00
MAR
28
Predstavitev knjige Materinska knjižica
18:00 - 20:00
MAR
29
V kapeli Zavoda ŽIVIM križev pot za življenje
15:00 - 15:45
MAR
29
FKK 4: Za post
19:30 - 21:30
MAR
31
ZAJETI V IZVIRU - SLOVENSKI OTROCI LEBENSBORNA
18:00 - 19:00
Video objave
Odmev tedna: Zbiranje lastovk za prihod pomladi
22. 3. 2024 ob 20:31
Odmev tedna: Mučeniki, cvetje in komunikacija
15. 3. 2024 ob 20:37
9 komentarjev
Bac
PokemonGo 2.0. Iste ovce so pritekle na žvižg.
Koliko bi jih "skrbelo za okolje", če bi bil tale kao protest v soboto? 20, 30 mogoče?
MEFISTO
Matej Tonin na tviterju podpira podnebni štrajk:
"Mladi se moramo boriti za naš planet, zato podpiram današnje sporočilo politiki in celotni družbi: ”Ni planeta B!” Sedaj pa bodo potrebna konkretna dejanja vsakogar izmed nas."
Včasih se mi zdi, da je še tako mlad, da so ga sprejeli v podmladek SD.
helena_3
Pa da se ne pozabi: Kdo že je sforsiral Magno in TEŠ6 in 2. tir? Če se ne motim, predstavniki tistih, ki so skupaj z mladimi "protestirali" ali nekaj takega. Ali jih je kakšen mladec ali mladenka vprašal po zdravju?
helena_3
Ne maram aktivizma, boja, protestov - vsaj pri okoljskih zadevah ne. Potrebno je najprej pometati pred svojim pragom. Ko boste mladi razumeli, da ne rabite polnih omar cunj, vsakega pol leta nov "pametni" telefon, ko se boste na faks vozili z vlakom (kot smo se mi) namesto vsak s svojim avtom, potem se oglasite. Ko se boste nehali zmrdovati nad vsako pikico maščobe in vsakim malo manj "speglanim" oz. z vseh strani obrezanim "šnicljem", tudi veganstvo ne bo potrebno. Ker boste imeli mero tudi pri hrani. Ko boste nehali kupovati vodo v plastičnih flašah in vseh sort sladkano kemijo - tudi v plastičnih flašah - vam bo pa še kdo verjel. Ko boste pospravili smeti za seboj po raznih žurkah, pa sploh. Ko si bodo frajle (in tudi frajerji) nehale barvati lase na zeleno in oranžno in sploh uporabljati enormne količine deodorantov in drugih kozmetičnih pripravkov, bo že veliko narejeno.
Nehajte že z aktivizmom. Čas je za prevzgojo. Tu lahko tudi mladi veliko naredite z ozaveščanjem in opozarjanjem svojih vrstnikov. Brez dretja po ulicah.
Še vprašanje: kje so končali vsi tisti transparenti, s katerimi ste mahali na protestu?
STAJERKA2021
Helena, bravo! Točno to - pomesti pred svojim pragom!
APMMB2
Komunisti, ali socialisti, kakor se želijo imenovati in s tem zavesti ljudske množice, so v razvitem svetu praktično dosegli vse cilje, ki jim jih je postavil idejni oče Karel Marx. Kljub temu niso uspeli zavladati svetu, če ravno je njihov moto nenehna revolucija, nenehen boj. Prav za tem pa se skriva nenehna želja po oblasti. Na oblast želijo priti za vasko ceno. Če ne gre z nasiljem, pa z lažmi in prevarami.
Danes v razvitem svetu ni mogoče ljudi dobiti na limanice in zahtevati 8 urni delavnik, letni dpoust, ali socialno zavarovanje. Vse to je doseženo in preseženo, zato so komunistični ideologi, preoblečeni v socialiste iznašli novo polje bojevanja in prevar. To je ekologija.
Z njo zavajajo, plašijo in strašijo naivneže in jih prepričujejo, da se bomo scvrli zaradi tople grede, da se bomo zadušili z izpušnimi plini in zakopali v uničujoči plastiki.
Grozljive so napovedi za prihodnost. To prihodnost si sami uničujemo, zato je potrebno radilkalno zatreti napredek in se odpvedati eneregiji fosinih goriv, odpovedati se plastiki, množični pridelavi hrane, zdravilom in mnogim drugim novotarijam, ki nam lajšajo nj razveseljujejo življenje.
Poneumljanje poteka sistematično in kot vidimo, pričenja se že pri najmljaših generacijah in potem nadaljuje.
Realna opozorila so sicer na mestu in potrebno je ukrepati. To sicer človeštvo počne, v večini primerov je uspešno, kljub temu pa tehnologija prehiteva prizadevanja in nenehno se odkrivajo problemi, ki se rešujejo šele, ko nastanjejo.
Kljub vsem prizadevanjem, pa nezadovoljneži nenehno napovedujejo katastrofe in vnašajo nemir in s politikanstvom želijo zasesti oblast in uvesti diktaturo. Tudi to je človeštvo že doživelo, ko so komunisti obvladovali že skoraj polovico človeštva, a se je k sreči izkazalo, da ne znajo vladati, pred vsem pa gospodariti in je komunistični imperij neslavno propadel.
Sedanji napad je resnejši in še bolj množičen. Na žalost izrablja otroke, v svoji nevednosti protestirajo in sami ne vedo, v kaj so jih pahnili prevaranti.
O podnebnh spremembah ni nobenega resnega dokaza, da jih povzročajo toplogreni plini. Kljub temu pa je obsojenec znan in aktivisti ga napadajo z najtežjim orožjem in v boj pošiljajo otroke.
V nedavni preteklosti, ko so komunisti obvladovali dobršen del sveta, se niso mogli kosati z demokratičnimi državami, zato so morali napadati z ideolgijo.
Sami smo živeli v takšnem sistemu in nenehno smo morali požirati propagando, ki nas je podučevala, kako je socializem boljši in naprednejši od kapitalizma, ki se bo zdaj udaj sesul.
Ko so kapitalisti nudili svojim delavcem mnogo višje plače, višji standard, ko je bilo vsega v izoblju, so komunisti obrnili ploščo in niso več obljubljali lepšo bodočnost v višjem standardu, ampak so začeli opozarjati na škodlijivost razkošja. Obilna prehrana je škodljiva, mašijo se žile, srce ne dela, tlak se dviguje, Fuj zrezki, fuj delikatese, boljši je krimpir in kislo zelje.
Avtomobili polenijo ljudi, z izpuhi zastrupljajo ozračje. Kolo je tisto prevozno sredstvo, ki koristi človeku. Potem so se spravili na modo, na vse , karkoli diši po udobju po zapravljivosti.
Logiko kapitalizma želijo obrniti na glavo. Produkcija terja zaposlenost, zaposlenost pa dviguje blaginjo. Zaposleni zaslužijo in si izboljšajo življenjske razmere, večja produkcija pa nudi večje blagostanje, večje udobje.
Ne, ne, vsega tega se je potrebno odpovedati. Vse je škodljivo. Zato je potrebno protestirati in zavreti razvoj. Najbolje bi bilo, da bi kolo zgodovine zavrli in da bi se začelo vrteti nazaj.
Otroci se pa ne zavedajo, kaj bi nastalo, če bi se človeštvo vrnilo v prazgodovino, kjer ni bilo kvarnega materializma. Ali se teoretiki tega zavedajo, kako bi dandanes prehranili osem milijard ljudi z nabiranjem koreninic, oreškov, kako bi jih nastanili po drevesih v đungli in kako bi skrbeli za njihovo preživetje.
Takrat bi sicer odpadli vsi ekološki problemi, ne bi bilo segrevanja, ne bi se dušili v izpušnih plinih in se ne bi utapljali v nadležni plastiki.
Ali je to svet, ki si ga želimo?
Otroci, ste zato, da se odpeveste vsega, s čimer ste sedaj obkroženi in se igrate. Bi se zadovoljili z nekaj kamnčki, ki bi jih potakali, ali metali v vodo? Ali bi radi grickali koreninice, namesto čokolade? Namesto moblca pa bi razbijali po votelem deblu in klicali priajtelje na sosednji hrib?
BARBARA RAKUN
Odličen prispevek, Blaž
Teodor
Za okolje je potrebno skrbeti, vendar globalni segrevanje nima ničesar skupnega z onesnaževanjem. Segrevanje ali ohlajanje je odvisno izklujučno od sončeve aktivnosti. In prireditelji tega masovnega špricanja šole to vedo. Torej imajo neko drugo agendo. Jaz ji pravim socializem.
MEFISTO
Cilj včerajšnje ekološke komedije ni bila skrb za čistejše in bolj zdravo okolje, temveč reklama za skrajna levičarska ideološka stališča, ki so se vrtela okrog kapitalizma in kapitala, ki pa so bila na moč podobna stališčem komunistov, ki so nam jih po izbruhu komunistične svobode vsiljevali takratni zmedeni oblastniki, ki prav tako niso imeli pojma ne o kapitalizmu in ne o kapitalu.
V praksi se te parole izvajajo tako, da se kliče smrt le nad tisti kapital, ki ni na računih levičarjev vseh stopenj skrajnosti.
Da me ne bi imel kdo za nazadnjaka in ker si tudi jaz želim postati levi kapitalist z veliko vašega kapitala, vas bom takole pozdravil:
Hvaljen Jezus v senci!
Alah je velik na soncu!
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.