Vas kaj zebe? Za vami je najtoplejše leto v sodobni zgodovini.

POSLUŠAJ ČLANEK
Medtem ko nas v Evropi že tedne zebe in lahko sledimo poročilom o zmrznjenih brezdomcih v Rusiji in tresočih se beguncih v centrih na Lezbosu in Srbiji, pa znanstveniki pravijo, da smo pravkar zapustili najtoplejše leto v zgodovini sistematičnih merjenj povprečnih Zemeljskih temperatur.

Povprečna temperatura na našem planetu je v minulem letu znašala 14,8 stopinj Celzija  kar 1,5 stopinje več kot okrog leta 1750. Poleg tega pa iz Kopernikovega centra za klimatske spremembe sporočajo, da je bilo leto 2016 tudi 0,2 stopinji  toplejše kot leto 2015, ki je prav tako podrlo vse vročinske rekorde.

Kopernikov center, ki sicer zbira podatke za podnebje, migracije in agrikulturo, da ozavešča o spremembah in nevarnostih, je združen projekt Evropske unije in Evropske vesoljske agencije.

Temperature rastejo hitreje od pričakovanj


V letu 2015 so se predstavniki 174 držav dogovorili, da je cilj prihodnjih desetletij zmanjšati dvig temperatur na manj kot 1,5 stopinj nad predindustrinjskimi tempreraturnimi vrednostmi.

Vendar pa so podatki Kopernikovega centra pokazali, da so globalne temperature že v februarju 2016 dosegle dogovorjeni zgornji limit 1,5 stopinj Celzija. Prav tako so visoko nad povprečjem vztrajale v drugi polovici leta 2016, kar je že vodilo v manjšanje ledene plasti v arktičnih in antarktičnih regijah, so povedali v centru. Največje razlike v povprečnih regionalnih temperaturah beležijo prav na Arktiki.

Težava bo dostopnost do pitne vode


Preučevalci podnebnih sprememb opozarjajo, da bodo nadaljnji temperaturni dvigi povzročil milijarde evrov škode, predvsem pa bodo vplivali na dostopnost do pitne vode. Juan Garces de Marcilla, direktor Kopernikovega centra, je za medije povedal: »Rast celinskih in nadmorskih temperatur lahko spremljamo sočasno z dvigom nivoja vode. Ledeniki in snežne odeje se zmanjšujejo, spreminjajo se vremenski vzorci.« Vse pogosteje pa smo priča ekstremnim razmeram, kakršni so vročinski valovi, poplave in suše.

Kopernikov center je na primer spremljal ogromne požare, ki so, zaradi previsokih celinskih temperatur, zajeli Kanado in Sibirijo. Poročajo pa tudi o dvigu vrednosti CO2 v ozračju, kar prav tako prispeva h globalnem segrevanju. Podatki kažejo, da sedanja vegetacija ni več zmožna predelovati zvišanih nivojev ogljikovega dioksida v zraku.

Vse te informacije naj bi bile ponoven klic vladam in svetovnim voditeljem, da se lotijo reševanja klimatskih sprememb.

Podnebna zarota Kitajcev?


Kljub temu pa je izvoljeni predsednik Donald Trump s svojimi dvomljivimi opazkami dogovore iz pariškega klimatskega srečanja v letu 2015, postavil pod vprašaj. Trump, ki bo predsedniško mesto zavzel 20. januarja, je napovedal, da se bodo Združene države, ki so eden največjih svetovnih onesnaževalcev, odstopile od dogovora.

Po prepričanju novega ameriškega predsednika je dokazljivost človeškega vpliva na klimatske spremembe vprašljiva ter da je morda le del pretkanega kitajskega načrta za uničenje Kitajcem konkurenčne ameriške industrije.

In Slovenija?


prvi podatki Agencije za okolje kažejo, da je bilo 2016 med toplejšimi leti tudi v Sloveniji. Spodnji grafi kažejo odstopanje od povprečnih mesečnih temperatur v Ljubljani, Portorožu in na Kredarici.

Z grafov je razbrati močna odstopanja navzgor v večini mesecev ter podpovprečno hladen december v Ljubljani in Portorožu, medtem ko je bil na Kredarici nadpovprečno topel, kar je posledica inverzije.

Kliknite na grafe za večji prikaz.

odkloni-temperatur-slovenija
vir: ARSO


KOMENTAR: Uredništvo
Užijmo <em> »</em>polarni mraz<em>«</em>
Morda je, glede na vse katastrofične vremenske in politične napovedi za leto 2017 in naprej, vredno užiti polarni mraz in  se sprehoditi po škrtajočem snegu, saj takšne priložnosti v minulih letih v podalpskih nižinah ni bilo ravno veliko. Še preden nas ponovno zajame dim svetovne okoljske brezbrižnosti.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike