Vas kaj zebe? Za vami je najtoplejše leto v sodobni zgodovini.
POSLUŠAJ ČLANEK
Medtem ko nas v Evropi že tedne zebe in lahko sledimo poročilom o zmrznjenih brezdomcih v Rusiji in tresočih se beguncih v centrih na Lezbosu in Srbiji, pa znanstveniki pravijo, da smo pravkar zapustili najtoplejše leto v zgodovini sistematičnih merjenj povprečnih Zemeljskih temperatur.
Povprečna temperatura na našem planetu je v minulem letu znašala 14,8 stopinj Celzija kar 1,5 stopinje več kot okrog leta 1750. Poleg tega pa iz Kopernikovega centra za klimatske spremembe sporočajo, da je bilo leto 2016 tudi 0,2 stopinji toplejše kot leto 2015, ki je prav tako podrlo vse vročinske rekorde.
Kopernikov center, ki sicer zbira podatke za podnebje, migracije in agrikulturo, da ozavešča o spremembah in nevarnostih, je združen projekt Evropske unije in Evropske vesoljske agencije.
V letu 2015 so se predstavniki 174 držav dogovorili, da je cilj prihodnjih desetletij zmanjšati dvig temperatur na manj kot 1,5 stopinj nad predindustrinjskimi tempreraturnimi vrednostmi.
Vendar pa so podatki Kopernikovega centra pokazali, da so globalne temperature že v februarju 2016 dosegle dogovorjeni zgornji limit 1,5 stopinj Celzija. Prav tako so visoko nad povprečjem vztrajale v drugi polovici leta 2016, kar je že vodilo v manjšanje ledene plasti v arktičnih in antarktičnih regijah, so povedali v centru. Največje razlike v povprečnih regionalnih temperaturah beležijo prav na Arktiki.
Preučevalci podnebnih sprememb opozarjajo, da bodo nadaljnji temperaturni dvigi povzročil milijarde evrov škode, predvsem pa bodo vplivali na dostopnost do pitne vode. Juan Garces de Marcilla, direktor Kopernikovega centra, je za medije povedal: »Rast celinskih in nadmorskih temperatur lahko spremljamo sočasno z dvigom nivoja vode. Ledeniki in snežne odeje se zmanjšujejo, spreminjajo se vremenski vzorci.« Vse pogosteje pa smo priča ekstremnim razmeram, kakršni so vročinski valovi, poplave in suše.
Kopernikov center je na primer spremljal ogromne požare, ki so, zaradi previsokih celinskih temperatur, zajeli Kanado in Sibirijo. Poročajo pa tudi o dvigu vrednosti CO2 v ozračju, kar prav tako prispeva h globalnem segrevanju. Podatki kažejo, da sedanja vegetacija ni več zmožna predelovati zvišanih nivojev ogljikovega dioksida v zraku.
Vse te informacije naj bi bile ponoven klic vladam in svetovnim voditeljem, da se lotijo reševanja klimatskih sprememb.
Kljub temu pa je izvoljeni predsednik Donald Trump s svojimi dvomljivimi opazkami dogovore iz pariškega klimatskega srečanja v letu 2015, postavil pod vprašaj. Trump, ki bo predsedniško mesto zavzel 20. januarja, je napovedal, da se bodo Združene države, ki so eden največjih svetovnih onesnaževalcev, odstopile od dogovora.
Po prepričanju novega ameriškega predsednika je dokazljivost človeškega vpliva na klimatske spremembe vprašljiva ter da je morda le del pretkanega kitajskega načrta za uničenje Kitajcem konkurenčne ameriške industrije.
prvi podatki Agencije za okolje kažejo, da je bilo 2016 med toplejšimi leti tudi v Sloveniji. Spodnji grafi kažejo odstopanje od povprečnih mesečnih temperatur v Ljubljani, Portorožu in na Kredarici.
Z grafov je razbrati močna odstopanja navzgor v večini mesecev ter podpovprečno hladen december v Ljubljani in Portorožu, medtem ko je bil na Kredarici nadpovprečno topel, kar je posledica inverzije.
Kliknite na grafe za večji prikaz.
Povprečna temperatura na našem planetu je v minulem letu znašala 14,8 stopinj Celzija kar 1,5 stopinje več kot okrog leta 1750. Poleg tega pa iz Kopernikovega centra za klimatske spremembe sporočajo, da je bilo leto 2016 tudi 0,2 stopinji toplejše kot leto 2015, ki je prav tako podrlo vse vročinske rekorde.
Kopernikov center, ki sicer zbira podatke za podnebje, migracije in agrikulturo, da ozavešča o spremembah in nevarnostih, je združen projekt Evropske unije in Evropske vesoljske agencije.
Temperature rastejo hitreje od pričakovanj
V letu 2015 so se predstavniki 174 držav dogovorili, da je cilj prihodnjih desetletij zmanjšati dvig temperatur na manj kot 1,5 stopinj nad predindustrinjskimi tempreraturnimi vrednostmi.
Vendar pa so podatki Kopernikovega centra pokazali, da so globalne temperature že v februarju 2016 dosegle dogovorjeni zgornji limit 1,5 stopinj Celzija. Prav tako so visoko nad povprečjem vztrajale v drugi polovici leta 2016, kar je že vodilo v manjšanje ledene plasti v arktičnih in antarktičnih regijah, so povedali v centru. Največje razlike v povprečnih regionalnih temperaturah beležijo prav na Arktiki.
Težava bo dostopnost do pitne vode
Preučevalci podnebnih sprememb opozarjajo, da bodo nadaljnji temperaturni dvigi povzročil milijarde evrov škode, predvsem pa bodo vplivali na dostopnost do pitne vode. Juan Garces de Marcilla, direktor Kopernikovega centra, je za medije povedal: »Rast celinskih in nadmorskih temperatur lahko spremljamo sočasno z dvigom nivoja vode. Ledeniki in snežne odeje se zmanjšujejo, spreminjajo se vremenski vzorci.« Vse pogosteje pa smo priča ekstremnim razmeram, kakršni so vročinski valovi, poplave in suše.
Kopernikov center je na primer spremljal ogromne požare, ki so, zaradi previsokih celinskih temperatur, zajeli Kanado in Sibirijo. Poročajo pa tudi o dvigu vrednosti CO2 v ozračju, kar prav tako prispeva h globalnem segrevanju. Podatki kažejo, da sedanja vegetacija ni več zmožna predelovati zvišanih nivojev ogljikovega dioksida v zraku.
Vse te informacije naj bi bile ponoven klic vladam in svetovnim voditeljem, da se lotijo reševanja klimatskih sprememb.
Podnebna zarota Kitajcev?
Kljub temu pa je izvoljeni predsednik Donald Trump s svojimi dvomljivimi opazkami dogovore iz pariškega klimatskega srečanja v letu 2015, postavil pod vprašaj. Trump, ki bo predsedniško mesto zavzel 20. januarja, je napovedal, da se bodo Združene države, ki so eden največjih svetovnih onesnaževalcev, odstopile od dogovora.
Po prepričanju novega ameriškega predsednika je dokazljivost človeškega vpliva na klimatske spremembe vprašljiva ter da je morda le del pretkanega kitajskega načrta za uničenje Kitajcem konkurenčne ameriške industrije.
In Slovenija?
prvi podatki Agencije za okolje kažejo, da je bilo 2016 med toplejšimi leti tudi v Sloveniji. Spodnji grafi kažejo odstopanje od povprečnih mesečnih temperatur v Ljubljani, Portorožu in na Kredarici.
Z grafov je razbrati močna odstopanja navzgor v večini mesecev ter podpovprečno hladen december v Ljubljani in Portorožu, medtem ko je bil na Kredarici nadpovprečno topel, kar je posledica inverzije.
Kliknite na grafe za večji prikaz.
Povezani članki
Zadnje objave
To je groza, ni pa strah – Justin Earl Grant
18. 3. 2024 ob 23:11
Golob zavrnil ponudbo evropskih naprednjakov, da postane njihov spitzenkandidat
18. 3. 2024 ob 6:31
Lažnivi svet »sončnega kralja« Roberta Goloba
17. 3. 2024 ob 16:30
Ekskluzivno za naročnike
To je groza, ni pa strah – Justin Earl Grant
18. 3. 2024 ob 23:11
Domovina 139: Laži socialista Goloba
13. 3. 2024 ob 9:00
Franc Bole: »oče urednik«, pionir in velikan katoliške medijske scene
11. 3. 2024 ob 16:11
Prihajajoči dogodki
MAR
19
Predstavitev knjige o Virgilu Ščeku
11:00 - 12:00
MAR
19
Slovesne večernice
18:00 - 19:00
MAR
19
MAR
20
Video objave
Odmev tedna: Mučeniki, cvetje in komunikacija
15. 3. 2024 ob 20:37
Odmev tedna: "svobodni" odhodi in pripravljenost strank na evropske volitve
8. 3. 2024 ob 22:07
Vroča tema: RTVS je prevzela trda levica
6. 3. 2024 ob 20:31
0 komentarjev
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.