Varnostnik Dragiću fizično preprečil vstop v dvorano: pravila so za vse enaka

POSLUŠAJ ČLANEK
Med prazniki je v javnost pricurljala zgodba, okoli katere se močno krešejo mnenja.

Na zadnji reprezentančni tekmi je naš košarkarski zvezdnik Dragič v dvorano želel vstopili skozi glavni vhod, vendar ga je pri tem s prijemom za komolec zaustavil varnostnik ter zahteval, da, tako kot vsi ostali, opravi osebni varnostni pregled.

Dragič se je pri tem počutil javno ponižanega, a varnostniku so v bran vstopili tako sindikat kot Ministrstvo za šport.

V sindikatu so zapisali, da čeprav Dragić zaseda najvišji položaj v reprezentanci, mora spoštovati pravila enako kot ostali vstopajoči v dvorano, sicer je varnost tekme pod vprašajem. Posebna komisija ministrstva za šport pa je ocenila, da je varnostnik ravnal pravilno in strokovno ustrezno.

Ukrepanje proti Dragiću zahteva tudi vodja združenja igralcev druge lige Pogačević, ki meni, da je Dragić pokazal podcenjujoč odnos do ostalih kolegov košarkarjev in vseh zaposlenih v dvorani, zato zbira podpise pod peticijo z zahtevo do vodstva KZS, da Dragića ustrezno kaznuje.
Kako je mogoče, da pravosodni policisti na prvi pogled ne spoznajo tistih, ki jih varujejo? S kakšnim namenom od tistih, zaradi katerih so v hiši, zahtevajo varnostni pregled?

Ne v košarki, a zgodilo se je!


Najbrž se vam zgornji pripetljaj zdi tako neverjeten in nemogoč, da novici enostavno ne verjamete. A vendar se je, sicer v drugi preobleki, dejansko zgodil. Športna primerjava je namenjena lažjemu razumevanju njenega absurda.

Vrhovno sodišče je, kot pove ime, najvišje sodišče v državi, v katerem deluje slovenska sodniška reprezentanca – sodniki z najuspešnejšo kariero in posledično najvišjim strokovnim ugledom.

Na vrhovnem sodišču so, da sodijo o najbolj zapletenih in perečih sporih v državi, pri čemer jim je v podporo vrsta drugih uslužbencev – od administratorjev, zapisnikarjev, do pravosodnih policistov, ki skrbijo za njihovo varnost in neodvisno delovanje sodišča.

Kako je torej mogoče, da pravosodni policisti na prvi pogled ne spoznajo tistih, ki jih varujejo? S kakšnim namenom od tistih, zaradi katerih so v hiši, zahtevajo varnostni pregled?

Tako kot varnostnik na tekmi slovenske reprezentance iz spoštovanja in zavedanja, da ni grožnja samemu sebi, ne bo pregledal reprezentančnega igralca, bi logiko morali poznati tudi pravosodni policisti na vrhovnem sodišču in tisti, ki njihovo nesorazmerno ukrepanje zagovarjajo.

Absurd, da med sodniki proti svojemu kolegu zbira podpise predsednik nižjega sodišča, pa vzbuja sum, da gre že od začetka za politično-ideološki obračun z mišljenjsko samosvojim sodnikom.

Žrtve diktature proletariata


Tovrstna družbena razmerja sicer načeloma razume vsak normalen človek, a zaplet okrog vrhovnega sodnika Zobca je nov dokaz, kako globoko je v slovenskem pravosodju in družbi na splošno še ukoreninjena stara komunistična miselnost.

Tista, po kateri so zdravnikom, sodnikom, profesorjem in drugim intelektualcem delovne pogoje odrejali politkomisarji z dimnikarsko in ključavničarsko izobrazbo. V času Federativne ljudske republike Jugoslavije so to imenovali "diktatura proletariata".

Pa tudi že v svinčenih časih na varnostnem pregledu pri vhodu hale Tivoli najverjetneje niso ustavljali Iva Daneua, ker so razumeli razliko med njim in anonimnim obiskovalcem športnega dogodka.

Tako lahko tudi danes vsak, ki trdi, da pravila veljajo za vse enako, razume, da morajo ta služiti ljudem in ne ljudje pravilom. Kot Dragić in Daneu nista grožnja varnosti v hramu športa, vrhovni sodnik Zobec ni grožnja varnosti v hramu pravosodja.

Vse drugo, vključno z "vhodom za služinčad",  je sprenevedanje s ciljem, ki ga je v našem intervjuju tako dobro diagnosticiral Jan Zobec sam: namesto neodvisnega intelektualca želijo iz sodnika narediti ubogljivega birokrata.

Tako kot v komunizmu, lahko dodamo.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Prihajajoči dogodki

MAR
28
Velikonočna tržnica
14:00 - 18:00
MAR
29
FKK 4: Za post
19:30 - 21:30