Varnostnik Dragiću fizično preprečil vstop v dvorano: pravila so za vse enaka
POSLUŠAJ ČLANEK
Med prazniki je v javnost pricurljala zgodba, okoli katere se močno krešejo mnenja.
Na zadnji reprezentančni tekmi je naš košarkarski zvezdnik Dragič v dvorano želel vstopili skozi glavni vhod, vendar ga je pri tem s prijemom za komolec zaustavil varnostnik ter zahteval, da, tako kot vsi ostali, opravi osebni varnostni pregled.
Dragič se je pri tem počutil javno ponižanega, a varnostniku so v bran vstopili tako sindikat kot Ministrstvo za šport.
V sindikatu so zapisali, da čeprav Dragić zaseda najvišji položaj v reprezentanci, mora spoštovati pravila enako kot ostali vstopajoči v dvorano, sicer je varnost tekme pod vprašajem. Posebna komisija ministrstva za šport pa je ocenila, da je varnostnik ravnal pravilno in strokovno ustrezno.
Ukrepanje proti Dragiću zahteva tudi vodja združenja igralcev druge lige Pogačević, ki meni, da je Dragić pokazal podcenjujoč odnos do ostalih kolegov košarkarjev in vseh zaposlenih v dvorani, zato zbira podpise pod peticijo z zahtevo do vodstva KZS, da Dragića ustrezno kaznuje.
Najbrž se vam zgornji pripetljaj zdi tako neverjeten in nemogoč, da novici enostavno ne verjamete. A vendar se je, sicer v drugi preobleki, dejansko zgodil. Športna primerjava je namenjena lažjemu razumevanju njenega absurda.
Vrhovno sodišče je, kot pove ime, najvišje sodišče v državi, v katerem deluje slovenska sodniška reprezentanca – sodniki z najuspešnejšo kariero in posledično najvišjim strokovnim ugledom.
Na vrhovnem sodišču so, da sodijo o najbolj zapletenih in perečih sporih v državi, pri čemer jim je v podporo vrsta drugih uslužbencev – od administratorjev, zapisnikarjev, do pravosodnih policistov, ki skrbijo za njihovo varnost in neodvisno delovanje sodišča.
Kako je torej mogoče, da pravosodni policisti na prvi pogled ne spoznajo tistih, ki jih varujejo? S kakšnim namenom od tistih, zaradi katerih so v hiši, zahtevajo varnostni pregled?
Tako kot varnostnik na tekmi slovenske reprezentance iz spoštovanja in zavedanja, da ni grožnja samemu sebi, ne bo pregledal reprezentančnega igralca, bi logiko morali poznati tudi pravosodni policisti na vrhovnem sodišču in tisti, ki njihovo nesorazmerno ukrepanje zagovarjajo.
Absurd, da med sodniki proti svojemu kolegu zbira podpise predsednik nižjega sodišča, pa vzbuja sum, da gre že od začetka za politično-ideološki obračun z mišljenjsko samosvojim sodnikom.
Tovrstna družbena razmerja sicer načeloma razume vsak normalen človek, a zaplet okrog vrhovnega sodnika Zobca je nov dokaz, kako globoko je v slovenskem pravosodju in družbi na splošno še ukoreninjena stara komunistična miselnost.
Tista, po kateri so zdravnikom, sodnikom, profesorjem in drugim intelektualcem delovne pogoje odrejali politkomisarji z dimnikarsko in ključavničarsko izobrazbo. V času Federativne ljudske republike Jugoslavije so to imenovali "diktatura proletariata".
Pa tudi že v svinčenih časih na varnostnem pregledu pri vhodu hale Tivoli najverjetneje niso ustavljali Iva Daneua, ker so razumeli razliko med njim in anonimnim obiskovalcem športnega dogodka.
Tako lahko tudi danes vsak, ki trdi, da pravila veljajo za vse enako, razume, da morajo ta služiti ljudem in ne ljudje pravilom. Kot Dragić in Daneu nista grožnja varnosti v hramu športa, vrhovni sodnik Zobec ni grožnja varnosti v hramu pravosodja.
Vse drugo, vključno z "vhodom za služinčad", je sprenevedanje s ciljem, ki ga je v našem intervjuju tako dobro diagnosticiral Jan Zobec sam: namesto neodvisnega intelektualca želijo iz sodnika narediti ubogljivega birokrata.
Tako kot v komunizmu, lahko dodamo.
Na zadnji reprezentančni tekmi je naš košarkarski zvezdnik Dragič v dvorano želel vstopili skozi glavni vhod, vendar ga je pri tem s prijemom za komolec zaustavil varnostnik ter zahteval, da, tako kot vsi ostali, opravi osebni varnostni pregled.
Dragič se je pri tem počutil javno ponižanega, a varnostniku so v bran vstopili tako sindikat kot Ministrstvo za šport.
V sindikatu so zapisali, da čeprav Dragić zaseda najvišji položaj v reprezentanci, mora spoštovati pravila enako kot ostali vstopajoči v dvorano, sicer je varnost tekme pod vprašajem. Posebna komisija ministrstva za šport pa je ocenila, da je varnostnik ravnal pravilno in strokovno ustrezno.
Ukrepanje proti Dragiću zahteva tudi vodja združenja igralcev druge lige Pogačević, ki meni, da je Dragić pokazal podcenjujoč odnos do ostalih kolegov košarkarjev in vseh zaposlenih v dvorani, zato zbira podpise pod peticijo z zahtevo do vodstva KZS, da Dragića ustrezno kaznuje.
Kako je mogoče, da pravosodni policisti na prvi pogled ne spoznajo tistih, ki jih varujejo? S kakšnim namenom od tistih, zaradi katerih so v hiši, zahtevajo varnostni pregled?
Ne v košarki, a zgodilo se je!
Najbrž se vam zgornji pripetljaj zdi tako neverjeten in nemogoč, da novici enostavno ne verjamete. A vendar se je, sicer v drugi preobleki, dejansko zgodil. Športna primerjava je namenjena lažjemu razumevanju njenega absurda.
Vrhovno sodišče je, kot pove ime, najvišje sodišče v državi, v katerem deluje slovenska sodniška reprezentanca – sodniki z najuspešnejšo kariero in posledično najvišjim strokovnim ugledom.
Na vrhovnem sodišču so, da sodijo o najbolj zapletenih in perečih sporih v državi, pri čemer jim je v podporo vrsta drugih uslužbencev – od administratorjev, zapisnikarjev, do pravosodnih policistov, ki skrbijo za njihovo varnost in neodvisno delovanje sodišča.
Kako je torej mogoče, da pravosodni policisti na prvi pogled ne spoznajo tistih, ki jih varujejo? S kakšnim namenom od tistih, zaradi katerih so v hiši, zahtevajo varnostni pregled?
Tako kot varnostnik na tekmi slovenske reprezentance iz spoštovanja in zavedanja, da ni grožnja samemu sebi, ne bo pregledal reprezentančnega igralca, bi logiko morali poznati tudi pravosodni policisti na vrhovnem sodišču in tisti, ki njihovo nesorazmerno ukrepanje zagovarjajo.
Absurd, da med sodniki proti svojemu kolegu zbira podpise predsednik nižjega sodišča, pa vzbuja sum, da gre že od začetka za politično-ideološki obračun z mišljenjsko samosvojim sodnikom.
Žrtve diktature proletariata
Tovrstna družbena razmerja sicer načeloma razume vsak normalen človek, a zaplet okrog vrhovnega sodnika Zobca je nov dokaz, kako globoko je v slovenskem pravosodju in družbi na splošno še ukoreninjena stara komunistična miselnost.
Tista, po kateri so zdravnikom, sodnikom, profesorjem in drugim intelektualcem delovne pogoje odrejali politkomisarji z dimnikarsko in ključavničarsko izobrazbo. V času Federativne ljudske republike Jugoslavije so to imenovali "diktatura proletariata".
Pa tudi že v svinčenih časih na varnostnem pregledu pri vhodu hale Tivoli najverjetneje niso ustavljali Iva Daneua, ker so razumeli razliko med njim in anonimnim obiskovalcem športnega dogodka.
Tako lahko tudi danes vsak, ki trdi, da pravila veljajo za vse enako, razume, da morajo ta služiti ljudem in ne ljudje pravilom. Kot Dragić in Daneu nista grožnja varnosti v hramu športa, vrhovni sodnik Zobec ni grožnja varnosti v hramu pravosodja.
Vse drugo, vključno z "vhodom za služinčad", je sprenevedanje s ciljem, ki ga je v našem intervjuju tako dobro diagnosticiral Jan Zobec sam: namesto neodvisnega intelektualca želijo iz sodnika narediti ubogljivega birokrata.
Tako kot v komunizmu, lahko dodamo.
Povezani članki
Ekskluzivno za naročnike
Domovina 141: 30 let uroka Depale vasi
27. 3. 2024 ob 6:29
Domovina 140: Kam gre denar od precenjenih železniških postaj
20. 3. 2024 ob 6:29
To je groza, ni pa strah – Justin Earl Grant
18. 3. 2024 ob 23:11
Prihajajoči dogodki
MAR
29
V kapeli Zavoda ŽIVIM križev pot za življenje
15:00 - 15:45
MAR
29
FKK 4: Za post
19:30 - 21:30
MAR
31
ZAJETI V IZVIRU - SLOVENSKI OTROCI LEBENSBORNA
18:00 - 19:00
APR
01
APR
01
KINO V ŽIVO: OKRONANA
19:00 - 21:00
5 komentarjev
jurist
Kdor je vsaj enkrat bil na kontroli na sodišču ve, da je tam skoraj zmeraj drenj. Ker ljudje nismo mašine si pač vsakega obraza ne zapomnimo. To pričakovat od osebe, ki služi kot varnostnik tudi ni za pričakovati.
Primerjati Dragića in Zobca seveda ni na mestu. Dragića pozna celotna Slovenija in še kdo zunaj nje. Zobca pač ne. Tudi na sodišču ne, ker je pač zadnjih devet let služboval v drugi stavbi. Bi varnostniki ustavili Dragića pri vstopu v dvorano, kjer ne poteka tekma njegovega moštva?
Če bi se na kontroli na Trg sv. Petra pojavil kardinal Rode v civilni obleki in zavračal kontrolo, češ, da je kardinal, bi verjetno varnostniki ravnali enako ali še huje kot so tukaj pravosodni policisti. Pa bi v tem primeru nihče tega ne enačil z napadom na intelektualce ali pa z napadom na drugače misleče.
Zato: vse skupaj je farsa. Žal mi je le, da se pri nas tak dogodek (ker kaj več od tega ne more biti) prelevi v ideološki boj. Zakaj je tega treba ne vem, vsekakor pa si desna opcija s tem ne dela usluge, ker izpade kot zatežena, naduta itd. Mi je pa žal, da tudi Domovina naseda na take nesmisle in v tem želi videti več, kot se je resnično zgodilo. Vsekakor je na mestu opravičilo pravosodnega policista (iz razloga nenamerne pomote). In na mestu je sprejem opravičila s strani sodnika (iz razloga človečnosti). Potem pa se zgodba pozabi.
lojze19
Varnost je kompleksen pojem, sistem, organizacija in delovanje varnosti se presoja vsebinsko in ne mehansko. Ne vem zakaj bi varnostnik pregledal vrhunskega igralca ali sodnika, ki ju pozna. Edina razlaga je podrejanje fizični moči ali kot je rekel Che Guevara: ko ga ustrelim mi ne bo trdil, da je nedolžen.
mozetic22.mm
Malo že pretiravate. Neokusno.
Franc2015
Vsaj neokusno če ne kaj več je sodniško zbiranje podpisov pod peticijo, ki od predsednika Vrhovnega sodišča zahteva kazen za kolega vrhovnega sodnika.
Kraševka
Predsednik nižjega sodišča pokaže, da hoče imeti sodnike, ki služijo samo eni politični opciji. Upam, da predsednik Vrhovnega sodišča, ki prihaja iz Krasa, zna pošteno "pogledati" na levo in desno, ter pravilno PRESOJATI kaj je PRAV in kaj NAROBE.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.