Vandalizem v splošnem upadu, pravi Policija. Zadnji primeri verske nestrpnosti toliko bolj zaskrbljujoči?
POSLUŠAJ ČLANEK
V zadnjih dneh smo spremljali več primerov vandalizma na verskih znamenjih in objektih, ki so povezani s Cerkvijo. Vse skupaj pa je eskaliralo po ponovni javni rabi besede "klerofašist" s strani evropske poslanke Tanje Fajon, o čemer smo že pisali.
V splošnem policija beleži upad vandalizma. Pri tem, da ne beleži različnih vrst, kar pomeni, da takšni politični napadi in izrazi verske nestrpnosti spadajo v isto skupino kaznivih dejanj, kot katerokoli namerno poškodovanje lastnine.
Na slovenski policiji so na naša vprašanja glede opažanj v povezavi z vandalizmom in versko nestrpnostjo odgovorili, da "vandalizem kot prekršek opredeljuje 16. člen Zakona o varstvu javnega reda in miru, pri čemer ugotavljamo, da so tovrstne kršitve že v nekajletnem upadu."
Namreč policija ne beleži posebej različnih primerov vandalizma in jih vse tolmači pod istim členom zakona, ki pravi, da pod vandalizem spada tisto, kar "kdor namenoma poškoduje, prevrne, odstrani ali kako drugače v nasprotju z namenom uporabe ravna s spominskimi obeležji in z objekti javne infrastrukture, kot so: komunalna infrastruktura, javna razsvetljava, cestnoprometni znaki, priprave in naprave na rekreativnih površinah, igrala na otroških površinah in podobne javne naprave,..."
Odgovorili so nam namreč, da jim tega ne omogoča zakon, tako statistike o vandalizmu, povezano z verskimi objekti in znamenji ne vodijo. Policija namreč vodi tiste evidence, ki jih sme voditi v skladu z zakonodajo. Razlika v tako spremljanem vandalizmu pa je očitno. Od 70 primerov leta 2014 na 35 primerov lansko leto.
https://twitter.com/packica/status/1197142628661440516
Ob splošnem upadu vandalizma pa se postavlja vprašanje, ali so zadnji primeri uničenih Božjih znamenj, grafitiranja po škofijski gimnaziji v Mariboru in cerkvah toliko bolj zaskrbljujoči. In ali bi jih morali klasificirati drugače kot le preprost vandalizem.
Na vprašanje o tem, ali izvajajo kakšne dodatne ukrepe na tem področju pa so nam zagotovili, "da policija ves čas izvaja naloge zagotavljanja življenja in premoženja ljudi z različnimi oblikami dela (opazovalna služba, patruljiranje, interveniranje, obravnavanje storilcev prekrškov in kaznivih dejanj ipd.)."
Obenem pa so opozorili, da policija lahko posamezno območje tudi opredeli kot varnostno obremenjeno območje, ko ugotovi, da tam prihaja do gostitev varnostnih dogodkov, katerih posledica je povečano število prekrškov in kaznivih dejanj. Na teh območjih policija (v sodelovanju z ostalimi pristojnimi organi in organizacijami) intenzivneje izvaja naloge v cilju vzpostavitve ugodne varnostne situacije.
[podcast_playlist series="tedenski-izbor" limit="7"]
V splošnem policija beleži upad vandalizma. Pri tem, da ne beleži različnih vrst, kar pomeni, da takšni politični napadi in izrazi verske nestrpnosti spadajo v isto skupino kaznivih dejanj, kot katerokoli namerno poškodovanje lastnine.
Splošni upad vandalizma
Na slovenski policiji so na naša vprašanja glede opažanj v povezavi z vandalizmom in versko nestrpnostjo odgovorili, da "vandalizem kot prekršek opredeljuje 16. člen Zakona o varstvu javnega reda in miru, pri čemer ugotavljamo, da so tovrstne kršitve že v nekajletnem upadu."
Namreč policija ne beleži posebej različnih primerov vandalizma in jih vse tolmači pod istim členom zakona, ki pravi, da pod vandalizem spada tisto, kar "kdor namenoma poškoduje, prevrne, odstrani ali kako drugače v nasprotju z namenom uporabe ravna s spominskimi obeležji in z objekti javne infrastrukture, kot so: komunalna infrastruktura, javna razsvetljava, cestnoprometni znaki, priprave in naprave na rekreativnih površinah, igrala na otroških površinah in podobne javne naprave,..."
Odgovorili so nam namreč, da jim tega ne omogoča zakon, tako statistike o vandalizmu, povezano z verskimi objekti in znamenji ne vodijo. Policija namreč vodi tiste evidence, ki jih sme voditi v skladu z zakonodajo. Razlika v tako spremljanem vandalizmu pa je očitno. Od 70 primerov leta 2014 na 35 primerov lansko leto.
https://twitter.com/packica/status/1197142628661440516
Le vandalizem ali verska in politična nestrpnost
Ob splošnem upadu vandalizma pa se postavlja vprašanje, ali so zadnji primeri uničenih Božjih znamenj, grafitiranja po škofijski gimnaziji v Mariboru in cerkvah toliko bolj zaskrbljujoči. In ali bi jih morali klasificirati drugače kot le preprost vandalizem.
Na vprašanje o tem, ali izvajajo kakšne dodatne ukrepe na tem področju pa so nam zagotovili, "da policija ves čas izvaja naloge zagotavljanja življenja in premoženja ljudi z različnimi oblikami dela (opazovalna služba, patruljiranje, interveniranje, obravnavanje storilcev prekrškov in kaznivih dejanj ipd.)."
Obenem pa so opozorili, da policija lahko posamezno območje tudi opredeli kot varnostno obremenjeno območje, ko ugotovi, da tam prihaja do gostitev varnostnih dogodkov, katerih posledica je povečano število prekrškov in kaznivih dejanj. Na teh območjih policija (v sodelovanju z ostalimi pristojnimi organi in organizacijami) intenzivneje izvaja naloge v cilju vzpostavitve ugodne varnostne situacije.
[podcast_playlist series="tedenski-izbor" limit="7"]
Povezani članki
Zadnje objave
P. Metod Benedik, cerkveni zgodovinar: Škofjeloški pasijon je unikum v svetu
29. 3. 2024 ob 6:31
Svoboda govora ali govor Svobode
28. 3. 2024 ob 7:31
Ekskluzivno za naročnike
Domovina 141: 30 let uroka Depale vasi
27. 3. 2024 ob 6:29
Domovina 140: Kam gre denar od precenjenih železniških postaj
20. 3. 2024 ob 6:29
To je groza, ni pa strah – Justin Earl Grant
18. 3. 2024 ob 23:11
Prihajajoči dogodki
MAR
29
V kapeli Zavoda ŽIVIM križev pot za življenje
15:00 - 15:45
MAR
29
FKK 4: Za post
19:30 - 21:30
MAR
31
ZAJETI V IZVIRU - SLOVENSKI OTROCI LEBENSBORNA
18:00 - 19:00
APR
01
APR
01
KINO V ŽIVO: OKRONANA
19:00 - 21:00
0 komentarjev
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.