Vandalizem v splošnem upadu, pravi Policija. Zadnji primeri verske nestrpnosti toliko bolj zaskrbljujoči?
POSLUŠAJ ČLANEK
V zadnjih dneh smo spremljali več primerov vandalizma na verskih znamenjih in objektih, ki so povezani s Cerkvijo. Vse skupaj pa je eskaliralo po ponovni javni rabi besede "klerofašist" s strani evropske poslanke Tanje Fajon, o čemer smo že pisali.
V splošnem policija beleži upad vandalizma. Pri tem, da ne beleži različnih vrst, kar pomeni, da takšni politični napadi in izrazi verske nestrpnosti spadajo v isto skupino kaznivih dejanj, kot katerokoli namerno poškodovanje lastnine.
Na slovenski policiji so na naša vprašanja glede opažanj v povezavi z vandalizmom in versko nestrpnostjo odgovorili, da "vandalizem kot prekršek opredeljuje 16. člen Zakona o varstvu javnega reda in miru, pri čemer ugotavljamo, da so tovrstne kršitve že v nekajletnem upadu."
Namreč policija ne beleži posebej različnih primerov vandalizma in jih vse tolmači pod istim členom zakona, ki pravi, da pod vandalizem spada tisto, kar "kdor namenoma poškoduje, prevrne, odstrani ali kako drugače v nasprotju z namenom uporabe ravna s spominskimi obeležji in z objekti javne infrastrukture, kot so: komunalna infrastruktura, javna razsvetljava, cestnoprometni znaki, priprave in naprave na rekreativnih površinah, igrala na otroških površinah in podobne javne naprave,..."
Odgovorili so nam namreč, da jim tega ne omogoča zakon, tako statistike o vandalizmu, povezano z verskimi objekti in znamenji ne vodijo. Policija namreč vodi tiste evidence, ki jih sme voditi v skladu z zakonodajo. Razlika v tako spremljanem vandalizmu pa je očitno. Od 70 primerov leta 2014 na 35 primerov lansko leto.
https://twitter.com/packica/status/1197142628661440516
Ob splošnem upadu vandalizma pa se postavlja vprašanje, ali so zadnji primeri uničenih Božjih znamenj, grafitiranja po škofijski gimnaziji v Mariboru in cerkvah toliko bolj zaskrbljujoči. In ali bi jih morali klasificirati drugače kot le preprost vandalizem.
Na vprašanje o tem, ali izvajajo kakšne dodatne ukrepe na tem področju pa so nam zagotovili, "da policija ves čas izvaja naloge zagotavljanja življenja in premoženja ljudi z različnimi oblikami dela (opazovalna služba, patruljiranje, interveniranje, obravnavanje storilcev prekrškov in kaznivih dejanj ipd.)."
Obenem pa so opozorili, da policija lahko posamezno območje tudi opredeli kot varnostno obremenjeno območje, ko ugotovi, da tam prihaja do gostitev varnostnih dogodkov, katerih posledica je povečano število prekrškov in kaznivih dejanj. Na teh območjih policija (v sodelovanju z ostalimi pristojnimi organi in organizacijami) intenzivneje izvaja naloge v cilju vzpostavitve ugodne varnostne situacije.
[podcast_playlist series="tedenski-izbor" limit="7"]
V splošnem policija beleži upad vandalizma. Pri tem, da ne beleži različnih vrst, kar pomeni, da takšni politični napadi in izrazi verske nestrpnosti spadajo v isto skupino kaznivih dejanj, kot katerokoli namerno poškodovanje lastnine.
Splošni upad vandalizma
Na slovenski policiji so na naša vprašanja glede opažanj v povezavi z vandalizmom in versko nestrpnostjo odgovorili, da "vandalizem kot prekršek opredeljuje 16. člen Zakona o varstvu javnega reda in miru, pri čemer ugotavljamo, da so tovrstne kršitve že v nekajletnem upadu."
Namreč policija ne beleži posebej različnih primerov vandalizma in jih vse tolmači pod istim členom zakona, ki pravi, da pod vandalizem spada tisto, kar "kdor namenoma poškoduje, prevrne, odstrani ali kako drugače v nasprotju z namenom uporabe ravna s spominskimi obeležji in z objekti javne infrastrukture, kot so: komunalna infrastruktura, javna razsvetljava, cestnoprometni znaki, priprave in naprave na rekreativnih površinah, igrala na otroških površinah in podobne javne naprave,..."
Odgovorili so nam namreč, da jim tega ne omogoča zakon, tako statistike o vandalizmu, povezano z verskimi objekti in znamenji ne vodijo. Policija namreč vodi tiste evidence, ki jih sme voditi v skladu z zakonodajo. Razlika v tako spremljanem vandalizmu pa je očitno. Od 70 primerov leta 2014 na 35 primerov lansko leto.
https://twitter.com/packica/status/1197142628661440516
Le vandalizem ali verska in politična nestrpnost
Ob splošnem upadu vandalizma pa se postavlja vprašanje, ali so zadnji primeri uničenih Božjih znamenj, grafitiranja po škofijski gimnaziji v Mariboru in cerkvah toliko bolj zaskrbljujoči. In ali bi jih morali klasificirati drugače kot le preprost vandalizem.
Na vprašanje o tem, ali izvajajo kakšne dodatne ukrepe na tem področju pa so nam zagotovili, "da policija ves čas izvaja naloge zagotavljanja življenja in premoženja ljudi z različnimi oblikami dela (opazovalna služba, patruljiranje, interveniranje, obravnavanje storilcev prekrškov in kaznivih dejanj ipd.)."
Obenem pa so opozorili, da policija lahko posamezno območje tudi opredeli kot varnostno obremenjeno območje, ko ugotovi, da tam prihaja do gostitev varnostnih dogodkov, katerih posledica je povečano število prekrškov in kaznivih dejanj. Na teh območjih policija (v sodelovanju z ostalimi pristojnimi organi in organizacijami) intenzivneje izvaja naloge v cilju vzpostavitve ugodne varnostne situacije.
[podcast_playlist series="tedenski-izbor" limit="7"]
Zadnje objave
Odmev tedna: Prišel, videl in komaj zmagal
19. 4. 2024 ob 21:29
Vroča tema: očiščeni "janšizma" – padajo direktorji zdravstvenih ustanov
19. 4. 2024 ob 20:12
Minuta molka – skoraj nič ne gre več v pravo smer
19. 4. 2024 ob 13:00
Ključni dnevi za razdelitev deset tisoč računalnikov
19. 4. 2024 ob 10:45
Pravna država: če imaš 40 poslancev, še ne pomeni, da imaš absolutno oblast
19. 4. 2024 ob 6:00
Vlada spreminja postopke naročanja in najdaljše čakalne dobe
18. 4. 2024 ob 17:37
V Chicagu spor glede nezakonitih priseljencev
18. 4. 2024 ob 15:31
Ekskluzivno za naročnike
Minuta molka – skoraj nič ne gre več v pravo smer
19. 4. 2024 ob 13:00
Domovina 144: Zakaj policija ne preiskuje napovedanega strelskega pohoda
17. 4. 2024 ob 6:30
Prihajajoči dogodki
APR
20
Moški zajtrk s Petrom Gregorčičem
07:00 - 09:00
APR
20
Godalni kvartet kolektiva Carpe artem
19:00 - 20:30
APR
20
Večer z Nuško Drašček in Jako Puciharjem
20:00 - 22:00
APR
22
Koncert za zbor – Alfred Šnitke
20:15 - 21:30
APR
24
SAKRALNI ABONMA – KOMORNI ZBOR KGBL IN AMBROŽ ČOPI
19:30 - 21:00
Video objave
Odmev tedna: Prišel, videl in komaj zmagal
19. 4. 2024 ob 21:29
Vroča tema: očiščeni "janšizma" – padajo direktorji zdravstvenih ustanov
19. 4. 2024 ob 20:12
Izbor urednika
Vračajo se vici o policajih
17. 4. 2024 ob 6:31
Kako nam Robert Golob lomasti po denarnicah
11. 4. 2024 ob 6:31
0 komentarjev
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.