Valter Mavrič: “Takšne vloge slovenščina še nikoli ni imela.” (Intervju, 2. del)

Eva Gajšek
0

    Foto: Pietro Naj-Oleari

    V prvem delu pogovora z generalnim direktorjem Direktorata za prevajanje Evropskega parlamenta, Valterjem Mavričem, smo izvedeli nekaj splošnih informacij o njihovih nalogah.

     V drugem delu pogovora pa več besede teče o konkretnih stvareh.

    Danes vam pri prevajanju pomaga tehnologija. Ali vas bo ta kdaj popolnoma zamenjala? Se vam je prevajalcem treba bati za službo?

    To je zelo dobro vprašanje. Strojno prevajanje je nekaj, kar že uporabljamo in v njem je tudi veliko napredka.

    Naslednji napredek bo povezan z umetno inteligenco. Ampak prav pred kratkim sem bil na predavanju, kjer je profesor iz Univerze v  Ženevi govoril ravno o potrebi, ki bo nastala po tem, ko bo ta strojni prevod res nastal zelo hitro in verjetno tudi zelo poceni – ampak kdo ga bo pregledal?

    Lahko da ga bo pregledal nekdo, ki samo razume ta jezik in ga bo na hitro jezikovno pregledal, ni nujno pa da ga bo tolmačil glede na izvorni jezik.

    In tu, ko želimo, da je narejeno poceni in hkrati dobro, moramo zagotoviti, da bo enako povedano – tu vidim našo vlogo.

    Ne glede na to, ali bo ta umetna inteligenca še tako napredovala, verjetno ne bo sposobna raztolmačiti in pretolmačiti vseh stvari.

    Verjetno zelo aktualno vprašanje – kako bo z angleščino po brexitu?

    Imam zelo tehničen odgovor. Gre za nekaj, za kar se je potrebno odločiti skupaj, soglasno na Svetu Evropske unije.

    Naslednji napredek bo povezan z umetno inteligenco. Ampak prav pred kratkim sem bil na predavanju, kjer je profesor iz Univerze v  Ženevi govoril ravno o potrebi, ki bo nastala po tem, ko bo ta strojni prevod res nastal zelo hitro in verjetno tudi zelo poceni – ampak kdo ga bo pregledal?

    Najprej pa mora priti do predloga, da se angleščino ukine. Trenutno si ne znam predstavljati, da bi do tega prišlo. In ker, moramo priznati, angleški jezik je eden izmed najbolj globalnih jezikov na svetu – vsi ga govorimo, vsi se ga učimo – te vloge ne moremo kar tako ukiniti in je tudi ne želimo. To je pomembna stvar.

    In poleg tega v Evropski Uniji obstajajo še druge države, v katerih govorijo ta jezik. Tudi mi ga v vseh fazah zelo veliko uporabljamo. Pravila so jasna – ko se nekaj spremeni na seznamu uradnih in delovnih jezikov Evropske unije, za to mora biti soglasna odločitev Sveta.

    In te verjetno ne bo?

    Jaz ne morem politično predvidevati, ampak tehnično pa lahko, in si tega, da sploh pride do zahteve, da se to spremeni, ne znam predstavljati.

    Ima tu morda francoščina možnost, da bi pridobila na veljavi?

    Mi v parlamentu že sedaj precej uporabljamo francoščino, velik del naših prevodov je iz francoščine.

    Eno je globalni jezik in eno je jezik za delo v parlamentu. In pri slednjem se zna zgoditi, da bodo izvirniki nastajali tudi v drugih jezikih, tudi v francoščini. Ali pa v nemščini,  v italijanščini, v španščini ali v pa poljščini, v teh bolj razširjenih jezikih.

    Foto: Pietro Naj-Oleari

    Kako je pa s slovenščino? Nekateri so ob vstopu v EU napovedovali, da bo njena veljava zmanjšana …

    Mislim, da je ravno obratno. Pri tem moram biti zelo odločen: toliko kot se sedaj v slovenščini dela, se ni nikoli.

    Od približno 7.000 jezikov na svetu je 24 jezikov, ki so vedno prisotni na vseh mednarodnih konferencah, ki jih organiziramo. In vedno je prisotna tudi slovenščina. Takšne vloge slovenščina še nikoli ni imela.

    O slovenščini se mi tudi venomer pogovarjamo. V naši službi včasih več kot osem ur na dan govorimo o tem, kaj in kako bi bilo v slovenščini boljše.

    Jezik je pod vsemi temi vplivi, ki jih ima, živ. Prevajalci smo kar naenkrat postali tisti, ki zelo veliko prispevamo k živosti in uspešnosti ter razširjenosti jezika.
    Tako da sedaj ne moremo reči, da jezik nastaja samo v Ljubljani, v Celovcu in v Trstu. Sedaj nastaja še v Luxembourgu in Bruslju.

    Pri nas je slovenščina najpomembnejša. Najpomembnejši kriterij, merilo za službo je ta, da mora biti slovenščina perfektna.”

    Ali obstaja potem tudi EU jezik? Si morate kakšne besede sami izmisliti, ker še ne obstajajo?

    Nove besede vedno nastajajo. Ravno to je čar vsakega jezika. Ravno tako kot nastanejo v angleščini, nastajajo potem tudi v slovenščini. In mi poskušamo pri tem čimbolj strokovno ravnati.

    Morda še za konec: imate kakšen nasvet za mlade, ki jih zanima prevajalstvo in bi radi delali kot prevajalci?

    Brati.

    Brati?

    Brati v slovenščini. Dati slovenščino na prvo mesto. Učiti se tuje jezike ampak prek teh tujih jezikov slovenščino spoznavati še bolj.

    Pri nas je slovenščina najpomembnejša. Najpomembnejši kriterij, merilo za službo je ta, da mora biti slovenščina perfektna.

    Zato priporočam, da se veliko posvetijo slovenščini, da so intelektualno radovedni, da so tehnološko odprti, da spremljajo aktualne dogodke, ker bo potem tudi, jasno, pri prevajanju vse to pomagalo.

    Posebna malenkost v Parlamentu pa je tudi to, da morajo biti zelo natančni, saj prevajamo zakonodajo.

    Preberite še prvi del intervjuja z Valterjem Mavričem.
    Print Friendly, PDF & Email

    Komentiraj