V Zdravstvenem domu Ljubljana ni krize, delajo jo pacienti od drugod, tujci, azilanti in tisti z začasnimi prebivališči v Ljubljani

Slovenija

Uredništvo

Komentarjev: 18
vir: Ljubljana.si

Ljubljanski župan Zoran Janković je danes skupaj z direktorico Zdravstvenega doma Ljubljana spet odgovarjal na očitke o dolgih vrstah pred Zdravstvenim domom Bežigrad ter o tem, če omenjeni direktorici še zaupa. 

Oba se strinjata, da situacija ni najboljša, ni pa tudi zelo slaba. Prepričana sta, da se bodo razmere v ZD Ljubljana prej ali slej umirile. “Krivci” za nekaj izrednih razmer na področju zdravstva v Ljubljani pa naj bi bili pacienti od drugod ter tudi azilanti in tisti z začasnim prebivališčem v glavnem mestu.

Novinarska konferenca se je začela s predstavitvijo novih sodelavk in sicer Tanje Hodnik in Jele Grobelnik. Prva je stopila v čevlje vodje oddelka za zdravje in socialno zdravstvo, druga pa v vodjo službe za lokalno samoupravo. Obljubili so tudi, da bo ob sedanjih dveh vzpostavljenih še pet novih ambulant za neopredeljene paciente. 

16 mestnih svetnikov je dalo predlog na sklic izredne seje glede izbire osebnih zdravnikov. Župan Zoran Janković je glede sklica izpostavil tri točke. In sicer, da se je podpisu sklica izredne seje odrekel en svetnik, saj da nekatere izmed 13 točk presegajo meje občine in so na plečih države. In da bo izredna seja v ponedeljek popoldan.”Ključno je, da potrdimo vse sestave odborov in komisij.” 

Za situacijo v ZD Bežigrad krivi pacienti iz vse Slovenije

Ob tem je Janković opozoril, da težave v zdravstvu niso le v Ljubljani. Omenil je tudi plačna nesorazmerja ter dejstvo, da so ministrstvu predlagali povišanje plač specializantov. 

Po njegovem mnenju je to, kar se dogaja na področju družinske medicine, povzročilo neravnovesje, od plačnih razredov do dežurstev med posameznimi zdravstvenimi domovi in koncesionarji. “Tudi na tem področju bo prišlo do velikih premikov na bolje,” je dejal in poudaril, da je v Ljubljani med 13.000 in 15.000 neopredeljenih pacientov, medtem ko jih je v celotni Sloveniji 132.000. 1000 specializantom bi lahko kratkoročno dejali, da morajo del specializacije opraviti na področju družinske medicine, je tudi povedal.

Ob tem se je ljubljanski župan opravičil za vrste čakajočih za vpis osebnega zdravnika pred ZD Bežigrad. “Mi smo imeli dobro izkušnjo z vpisom novih pacientov v ZD Vič na Rakovniku, kjer so se mirno vpisovali, ne da bi se ta glas razširil. V Bežigrad so prihajali iz vse Slovenije. Pomanjkanje zdravnikov je očitno veliko.”

Da je problem širše narave je jasno že vsakemu. Kakšen pa je pogled nekoga, ki dela v sistemu, pa si lahko preberete v kolumni dr. Federica Potočnika za naslovom “Na drugi strani urgence: Zakaj se je sistem zlomil.”

Janković direktorici ZD Ljubljana popolnoma zaupa

Janković pa je ponovno potrdil popolno zvestobo direktorici ZD Ljubljana Antoniji Poplas Susič, ki jo je na to mesto tudi sam imenoval ter pred tednom dni dejal, da gre za najboljšo zdravnico. “A naj direktorici kar rečem, naj odstopi? Bomo potem imeli kar naenkrat 20 zdravnikov več?” je dejal ob vprašanju kako komentira pozive, naj Poplas Susič odstopi s čela zavoda. 

V bran je vzel tudi sedanjega ministra in napadel predvsem Janševo vlado. “V času dveh let – ni kriv zdajšnji minister – smo dali ministrstvu osem vlog za povišanje plače, v dveh letih je bilo 11 zavrnjenih, sedem zdravnikov je šlo stran. Če gre ta zdravnik h koncesionarju in opravlja isto službo, je v plači 700 evrov razlike, ker so drugi plačilni razredi. Nisem zdravnik in lokalna skupnost ima dve nalogi: ena je, da gradi mrežo, druga je, da lahko predlagam v svet zavoda pet članov mestnega sveta.”

Stanje v ZD Ljubljana ni najboljše, ni pa tudi najslabše

“Vse, kar se dogaja v ZD Ljubljana, je moja odgovornost,” je na novinarski konferenci MOL-a dejala direktorica ZD Ljubljana, Antonija Poplas Susič. “Med 30.000 tistih, ki imajo osebnega zdravnika v Ljubljani, je veliko tistih, ki v kraju nimajo stalnega prebivališča, veliko tujcev, azilantov in tistih z začasnimi prebivališči. Prav tako se v Ljubljano k zdravniku vozijo prebivalci iz bližnje okolice. Stanje v ZD Ljubljana ni najboljše, ni pa tudi najslabše,” je v svoj zagovor dejala direktorica.

Na Domovini smo raziskovali mnenja strokovnjakov glede javnega zdravstvenega sistema, ki se zaplete predvsem okrog logike financiranja, ki je trenutno državno centralno-plansko. Več o predlogih in pomislekih pa si lahko preberete v prispevku Pie Kos: “Strokovnjaki o rešitvah za javni zdravstveni sistem.”

Dodala je, da bo druga ambulanta za neopredeljene vpeljana v torek in potem se bodo po njenih besedah ambulante postopoma tudi v drugih enotah odpirale naslednji teden, razen v enoti Bežigrad. “Zato, ker v tej enoti ne more nastati nova ambulanta za neopredeljene, preden se redno zaposleni zdravniki ne opredelijo. Kot ste videli, smo zaposlili dve zdravnici. Ena bo imela polno glavarino v dveh oz. treh dneh, druga pa v tednu ali dveh,” je še pojasnila.

Antonija Poplas Sušič se je dotaknila tudi zapuščanja zdravnikov ZD Ljubljana, za katere pa misli, da ni nič posebnega, če včasih številka zaniha navzgor ali navzdol. “Zdravstveni dom ima približno 1600 zaposlenih. Zakaj približno 1600? Ker je fluktuacija nihajoča. Imamo obdobje, ko jih je 200 manj ali jih je 200 več, v času covida-19 jih je bilo 1640, ker smo zaposlovali za te potrebe. Število zdravnikov, ki jih manjka, se je pojavilo nepredvideno jeseni v enoti Moste – Polje, v kateri je skupaj osem zdravnikov in sta dve ostali. Zdaj se nakazuje ena dodatna zaposlitev, neka zdravnica se vrača. Potem v enoti Fužine, v kateri so odšle tri zdravnice, in v enoti Rudnik, v kateri se je enako zgodilo. Večina od teh je šla v koncesije na ZPIZ, na ZZZS, v velike enote, v katerih trenutno ne zaznavamo pomanjkanja zdravnikov,” je dejala in dodala, da ta trenutek manjka deset odstotkov družinske medicine v Ljubljani.

Povezani članki

18 komentarjev

  3. Najprej so tajkuni ala jankovič centralizirali Slovenijo v Ljubljano, beri svoje firme in zablodele investicije so želeli imeti blizu sebe, sedaj pa jamrajo da “prišleki” delajo gužvo v zdravstvenih domovih. Kdo je tu nor?

    Infrastruktura ne prenese toliko požrešnih projektov tajkunov.

    Hinavci pokvarjeni, požrešni.

  5. Če on tako pravi, potem bo že res, nje nje…Tujci, azilanti, pacienti od drugod in tisti z začasnim prebivališčem da so odgovorni za nastalo sitauacijo. Hehe, kdo že tujce vabi v Ljubljano, predvsem tiste od dol? Pa vsak si zasluži dobro zdravstveno obravnavo, ni važno od kod je. Tudi študent, ki študira v Ljubljani, menda ne bo imel nekje drugod zdravnika, če je v LJubljani cel teden? Kakšne on to kvasi? No saj drugega od njega ne morem pričakovati.

    • Točno to je pri nas problem. Ljudje so navajeni, da jim mediji prikažejo stvari, da se potem oni odličijo, kako zadeva izgleda. In ker imamo popolnoma nekritične medije do sedanje oblasti oz. celo pokroviteljske, potem je rezultat takšen kot je. Pa Slovenci smo radi v svojih kalupih in četudi ima sogovornik vse argumente, si veliko ljudi misli, da saj če bi pa zamenjali oblast, bi bilo mogoče pa še slabše. In ker so naši, naj jim bo še ta spodletel poskus.

  10. Laže, krade, si izmišlja, posiljuje,se opravičuje in se dela velikega, še za večjo barabo kot je v resnici.
    Pa kaj potem, “če so od drugod, pa so migranti, začasni porebivalci in podobno”.
    SO PA KURBE, JO PRIVLEČEJO NA DAN, PA ČE JO NI!
    Kurbe Boljševiške !
    Kot, da so našteti padli iz neba, kot, da je to novo dejstvo !
    Pa koga to nategujete, prašiči koritarski blentave barabe od barab!?
    Dej, spokej se Balkanoid ferderbani, pejd pobirat današnje provizije, saj vidiš, da sinovi ne zmorejo vsega!

Komentiraj