Predsedniške volitve v ZDA še niso odločene, noben izmed kandidatov še nima potrebnih 270 elektorskih glasov.
Bitka je zelo izenačena, mnogo bolj kot so kazale ankete osrednjih medijskih hiš. Te so napovedovale suvereno zmago Bidna, vendar ko je Trump prevzel Florido, predvidoma zmagal v napetih bitkah v Ohiu, S. Karolini in Georgi, se je bitka začela zaostrovati.
Trump bo ob verjetnem porazu v Arizoni moral prevzeti vsaj dve zvezni državi izmed trojčka Michigan, Wisconsin, Pensilvanija. Še vedno je verjeten scenarij neodločenega elektorata 269:269, o katerem smo pisali v ponedeljek.
Velika verjetnost je, da danes ne bomo imeli zmagovalca, saj bodo šteli še glasove, ki so prišli po pošti. Razlika bo v nekaterih državah zelo majhna, zato je možno, da se bo kateri izmed kandidatov pritožil na izid. Slednje je v prvem govoru že nakazal Joe Biden, ki je dejal, da bo iskanje zmagovalca trajalo nekaj dni.
Trump je v prvem povolilnem govoru dejal, da mu kaže na zmago v večini tako imenovanih "swing states" , kjer ima po trenutnem štetju dejansko prednost. A se boji zlorab pri glasovih po pošti, katere naj bi šteli še nekaj dni, zato bo na Vrhovnem sodišču zahteval konec štetja. Glasovi po pošti so namreč praktično v vseh državah v prid Bidenu.
Na tvit v zvezi s tem mu je Twitter posegel z opozorilom:
Izid volitev dokazuje napačnost predvolilnih anket, kar odkrivamo v komentarju uredništva.
"To je prevara!" je Trump nagovoril Američane in opozoril, da so prenehali šteti glasove v trenutku, ko je on začel pridobivati. "Vedel sem, da bodo hoteli pripeljati volitve pred sodišča, če ne bodo uspeli zmagati," in dodal, da bodo posredovali pri vrhovnem sodišču, da se glasovnice, ki so izpolnjene po zaprtju volišč, ne upošteva.
Volitve je zaznamovala večja volilna udeležba kot pred štirimi leti. V nekaterih državah so predčasna glasovanja celo presegla številke izpred štirih let, skoraj 100 milijonov volivcev je volilo predčasno. Spolna sestava volivcev je bila enaka kot leta 2016 (53 % žensk, 47 % moških), relativno manj se je udeležilo belcev (65 %, leta 2016: 74 %) kot pred štirimi leti, kar je po prvih napovedih večera nakazovalo uspeh Bidna.
A Trump je presenetljivo močno pridobil med manjšinami, v primerjavi z 2016 je pridobil tako med temnopoltimi (+4 %) in Latinoameričani (+3 %), 2 % pa je pridobil celo med belopoltimi ženskami. Obenem je izgubil 5 % med svojimi glavnimi volivci (belopoltimi moškimi).
Skozi večer je prišlo do veliko sprememb v vodstvu v posameznih volilnih okoliših. Razlog je razlika v štetju po posameznih državah. Ponekod so sprva prešteli glasove, prejete po pošti, ki so proporcionalno bolj na strani Bidna, ponekod pa najprej glasovnice, ki so bile oddane na dan volitev, ki so se ga udeležili večinoma podporniki Trumpa.
Zanimiva je bila tudi raziskava CNN, ki je spraševala po pomembnosti predvolilnih tem, ki so bile najpomembnejše za odločitev na volitvah. Pokazala je veliko razliko med volivci Bidna in Trumpa. Kar 62 % Trumpovih volivcev je prepričanih, da je najbolj pomembna tema gospodarstvo, sledita kriminal in varnost (17 %) in zdravstvo (8 %). Za Bidnove volivce je najpomembnejša tema rasna neenakost (36 %), koronavirus (27 %), zdravstvo (13 %) in šele nato gospodarstvo (11 %).
Kakšni so rezultati po zveznih državah?
Pensilvanija (po 71 % pr. gl.: DT: 56.2 %, JB: 42.5 %; 20 el.)
Glavna država za osvojitev Bele hiše je trenutno še Trumpova, a manjkajo še volišča iz okrožja Filadelfije, kjer bo večina podprla Bidna. Gre za državo, kjer tradicionalno počasi štejejo glasove, kar pomeni, da bomo na prave rezultate čakali še nekaj dni. Vrhovno sodišče je določilo, da v tej državi lahko sprejemajo glasovnice po pošti še do tri dni po volitvah (petek), ni pa jasno, kaj z glasovnicami, kjer ni označeno, ali so bile oddane pred volitvami. Na to je opozoril tudi predsednik Trump.
Florida suvereno Trumpu (po 98 % pr. gl.: DT: 51.3%, JB: 47.8%; 29 el.)
Zelo hitro (še preden so zaprli volišča), so začeli šteti glasove na Floridi, zvezni državi, kjer bi morebiten Trumpov poraz pomenil konec upov o novem mandatu. Ob večji volilni udeležbi je državo relativno suvereno obdržal, za skoraj pol milijona glasov. Biden je v primerjavi s Clintonovo pred štirimi leti izgubil v Miamiju, pridobil pa na severu države. Prav južni okraji so napovedali, da Latinoameričani podpirajo Trumpa v veliko večji meri, kot bi si želeli demokrati. Republikanci so na jugu presenetljivo osvojili dva sedeža v zveznem predstavniškem domu, ki sta do sedaj pripadala demokratom.
Presenečenje večera je napeta tekma v Ohiu (po 94 % pr. gl.: DT: 53.3%, JB: 45.3%; 18 el.)
Noben republikanski kandidat v modernih časih ni zmagal brez te zvezne države (država z največ Slovenci). Biden je bil v tej državi zelo konkurenčen, a je na koncu izgubil za 3 odstotne točke. Vendar je njegova konkurenčnost napovedala njegove dobre možnosti v Pensilvaniji, Wisconsinu in Michiganu, kjer prevladuje tradicionalno demokratski delavski razred (»blue-collar workers«), a jih je Trump pred štirimi leti osvojil.
Trump skoraj izgubil Severno Karolino (po 94 % pr. gl.: DT: 50.1 %, JB: 48.7 %; 15 el.) in Georgio (po 75 % pr. gl.: DT: 53.2 %, JB: 45.6%; 16 el.)
Za Trumpove podpornike je situacija tukaj presenetila, gre za državi, ki sta velik del večera ostali v negotovosti, kljub zmagi leta 2016 (2016: S.K.: DT 49,83 %; HC 46,17 %, GA: DT 50,4 %; HC 45,6 %). V obeh državah je velik delež temnopoltih v urbanih predelih Atlante in Charlotte in predmestjih. Natančni rezultati bodo znani v naslednjih dneh, vendar vse kaže, da bo ostala v Trumpovih rokah. V S. Karolini bodo sprejemali glasove po pošti še do devet dni po volitvah, kar pomeni, da se ta država še vedno lahko obrne.
Trenutna slika elektorskega zbora po državah. Vir: FoxNews, posnetek zaslona
Teksas (po 77 % pr. gl.: DT: 52.0 %, JB: 46.67 %; 38 el.)
Nekoč največja rdeča trdnjava (2016: DT 52,2 %; HC 43,2 %) se spreminja v bolj tekmovalno, saj je veliko priseljencev, tako tistih, ki prihajajo iz Latinske Amerike, kot tisti, ki prihajajo iz drugih zveznih držav zaradi ugodnih gospodarskih kazalcev. Tudi tukaj so Trumpa rešili Latinoameričani, republikanci pa bodo morali močno premisliti, kako obdržati Teksas – brez te zvezne države ni matematike, ki bi pripeljala do predsedniškega mandata v prihodnosti.
Virginija (po 72 % pr. gl.: DT: 45.8 %, JB: 52.6 %; 13 el.)
Tudi leta 2016 je bilo zelo presenetljivo, da je bila bitka v tradicionalno demokratski Virginiji tako napeta (DT 44.41%; HC 49.73%). Tudi tokrat je dolgo časa kazalo, da bo napeto, a na koncu bo verjetno suvereno demokratska.
Arizona (po 76 % pr. gl.: DT: 45.0 %, JB: 53.6 %; 11 el.)
Po zmagi na Floridi in pridobivanju Trumpa med Latinoameričani je bilo pričakovati, da bi ta zvezna država ostala pod Trumpom (2016: DT 48,1 %; HC 44,6 %). Vendar bo tam najverjetneje slavil Biden (po 73 % pr. gl.: DT 45,2 %; JB 53,6 %). Analitiki ocenjujejo, da je razlog za diskrepanco pri Latinoameričanih pomembno razlikovati med kubanskimi (Florida) in mehiškimi (Arizona) priseljenci.
Prezgodaj za Wisconsin (po 78 % pr. gl.: DT: 52.1 %, JB: 47.2 %; 10 el.) in Michigan (po 65 % pr. gl.: DT: 53.0 %, JB: 45.2 %; 16 el.)
Obe državi je leta 2016 osvojil Trump. Ob morebitnem porazu v Arizoni bo moral ponoviti zmago v obeh državah. Minnesota, kjer je Trump pred štirimi leti za las izgubil, se zdi tokrat bolj oddaljena. V teh dveh državah bodo verjetno razglasili volitve šele v anslednjih dneh.
Nevada (po 78 % pr. gl.: DT: 47.7 %, JB: 50.4 %; 6 el.)
V tej državi trenutno še vodi Biden, a prav verjeten je scenarij, po katerem b bila to edina država, ki bi jo Trump pridobil glede na volitve leta 2016. Ob zmagi tam, bi verjetno zadostovala le še Pensilvanija.
Zmaga Trumpa v Iowi je morda prinesla malo večino republikancev v senatu
Iowo je Trump zlahka osvojil v letu 2016, tokrat je bilo drugače, točnih rezultatov še ni. Je pa zanimiva tekma za senat, kjer sen. Joni Ernst vodi pred demokratsko izzivalko. To bi lahko doprineslo zmago republikancev v senatu, kar bi bila velika zmaga tudi če bi Trump na koncu izgubil volitve.
Imajo ankete, medije, Hollywood, socialna omrežja, pa vseeno ni dovolj
Ne glede na to, ali Trump zmaga ali ne, so te volitve dokaz, da je levica premagljiva ter da je še vedno veliko Američanov z zdravo pametjo, ki ne sprejema demokratskih sloganov, kako je Trump beli supremacist, rasist ... In to kljub temu, da je velika večina anket napovedovala zmago Bidna, da so večinski mediji močno liberalni, da Hollywood zvezde promovirajo demokrate ter da sta Twitter in Facebook blokirala račune, ki so objavljali novice, škodljive za Bidna.
Ankete so se motile. Medijske hiše so napovedovale zmago Bidna celo s 400 elektorskimi glasovi (od 270 potrebnih). Ankete so se motile v povprečju med 3 in 5 % v škodo Trumpu.
Posebej velika bolečina za levico je to, da je Trump pridobil ravno pri volivcih manjšin, za katere bi naj bilo logično, da volijo demokrate: temnopolti in Latinoameričani. Ti dve populaciji imata dovolj, da jih demokrati jemljejo za samoumevne, hkrati pa lokalne oblasti ne poskrbijo za izboljšanje njihovih življenj.
Če bo Trump zmagal, bodo ulice polne BLM in Antifa izgrednikov (v Portlandu in Washingtonu je že napeto), Biden pa ne bo priznal poraza (kot mu je predlagala Clintonova, ki še vedno ni prebolela poraza iz leta 2016).
0 komentarjev
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.