V vsaki nesreči je kaj dobrega: pogled na koronavirus s pozitivnega vidika

Novi koronavirus, kot vsak virus, ni nekaj dobrega. V resnici si želimo, da bi čim prej izginilo iz naše srede. A ker je dobro tudi v preizkušnjah najti pozitivne plati, je pred vami nekaj plusov sedanje situacije.

Super je recimo, da je koronavirus nekatere ljudi odgnal. Tako smo se rešili teroristov, ki se po nasvetu terorističnih organizacij Evrope tokrat izogibajo. Na turško-grški meji se je obrnila tudi močna grožnja številnih evropskih voditeljev v zadnjih tednih - migranti. Ni dokazano, a morda je imel tudi koronavirus kaj pri tem. Meni na primer tudi res ustreza, da se mi te dni med uro rekreacije drugi sprehajalci za spremembo tudi zares umaknejo in mi ni treba kot običajno neprostovoljno vaditi teka v kombinaciji s skoki čez ovire (pse teh sprehajalcev).

Pozdraviti velja tudi dejstvo, da se zopet učimo življenjskih osnov, kot so umivanje rok in higiena kašlja, odnosi z domačimi, pomoč ljudem v stiski, še posebej starejšim. Da se nam odpirajo oči, da so med nami (sicer vse leto) tudi rizične skupine in osamljeni, ki še posebej potrebujejo pomoč. Bolj cenimo in ščitimo zdravje, hkrati pa sedaj, ko ne moremo biti z njimi, spoznavamo, kako veliko nam pomenijo ljudje okrog nas.

Kar na enkrat smo začeli spoštovati poklice, čez katere je še pred tednom vsak rad povedal kakšno krepko.

Kar na enkrat smo začeli spoštovati poklice, čez katere je še pred tednom vsak rad povedal kakšno krepko. Razen pri politikih se to še ni zares nehalo. Recimo zdravnikom ne pametujemo z diagnozami z Googla in njihovo delo cenimo. Manj je nerganja čez medije, tudi znanost mnogi v teh okoliščinah cenijo bolj. Hvaležni smo potrpežljivosti trgovcev, vsi, ki morajo v službe, pa mnogo bolj cenijo čistilke.

Naučili smo se dela od doma, učenja in študiranja od doma, plačevanja od doma, nakupovanja za več dni in prek spleta, marsikje tudi peke kruha in kuhanja.

Nekateri odnosi se bodo zaostrili, drugod bodo postali mnogo boljši. Glede na raziskave, ki kažejo, da smo v kriznih situacijah bolj čustveni tako v pozitivno in v negativno smer, je po koncu epidemije pričakovati več ločitev, a tudi več porok in več otrok. Nadvse vam privoščim, da bi v teh dneh ugotovili, da so ljudje, s katerimi živite, res blagoslov. Če niso, ste lahko vsaj vi sami.

Glede na raziskave je po koncu epidemije pričakovati več ločitev, a tudi več porok in več otrok.

Ročna zavora

Pa seveda je gotovo dobro, da se ustavimo. Morda po dolgem času premislimo o življenju, sebi, o tem, kaj bi lahko drugače. Še posebej, če bo koronavirus – kot marsikomu - v poslu pustil veliko škodo. Te dni lahko tudi uspešno vadimo navade, ki bi si jih radi privzgojili, se lotimo vseh od “ni časa” davno pozabljenih hobijev, pospravljanja in nikoli izpolnjene “to do” liste, seznamov knjig, filmov in pokličemo prijatelje, ki jih nikoli ne uspemo. Morda bo kdo našel tudi vero.

Ne potrebujemo “Kako preživeti izolacijo, ne da bi se vam zmešalo” člankov, pa vendar potrebujemo nekaj panike. Ker sicer kljub stalnemu ponavljanju, da gre za življenje in smrt, narod ne razume, da je stanje zares resno, ampak vse skupaj jemljejo kot počitnice. Upam, da se bomo s to izkušnjo bolj zavedali, da lahko umremo in enkrat tudi bomo. Da bomo živeli z več ponižnosti in manj brezbrižnosti.

Če smo vse do sedaj evropocentristično mislili, da se virus lahko širi samo na Kitajskem, ki jo ima pri nas marsikdo še vedno za državo v razvoju, sedaj, upam, končno spoznavamo, kako še bolj kot Kitajci nebogljeni smo pred njim. Še v Afriki nas nočejo in Evropejce pošiljajo nazaj, da ne bi tja prinesli še več nesreče. Prihodnost evropske celine, ki se ne more ubraniti niti virusa, seveda ni svetla. Razkriva našo razvajenost, udobnost, zakrnel preživetveni nagon in računanje na javni sistem, ki bi se prav kmalu lahko podrl kot hišica iz kart.

Morda bomo zopet bolj jasno stali na tleh in se otresli zablode, da smo si naravo podredili. Ali da jo je mogoče nadomestiti z izmišljenimi koncepti družbenih ved ali ideologijo. Narava nas zopet sili, da bi si priznali, da je ne razumemo in ne moremo obvladovati, lahko pa ponižno delujemo po njenih načelih.