V vrtinec spora okoli STA potegnjene tudi okoliščine tragične smrti odpuščenega urednika Boruta Meška

Peter Merše
9
Pokojni Borut Meško in Uroš Urbanija (Zajem slike Youtube)

Vojna med mediji in Janševo vlado se te dni koncentrira predvsem okrog STA, kjer obe strani ostajata na okopih. Ukom ostaja brez zahtevane dokumentacije in uslug svoje tiskovne agencije, agencija pa ostaja brez plačil za opravljanje javne službe.

Pri razčiščevanju odnosa njenega direktorja Veselinoviča do novinarjev sta »bojujoči se« strani potegnili tudi pred 11 leti pokojnega novinarja in odgovornega urednika STA Boruta Meška. Pred včerajšnjo oddajo Tarča, v kateri sta se med drugim soočila Uroš Urbanija in Bojan Veselinovič, je olja na ogenj prilil Janez Janša, ki je Veselinoviča na Twitterju označil za “sodelavca pri umoru novinarja”.

Veselinovič namerava Janšo zaradi te obtožbe tožiti, opomin pred tožbo pa je poslal tudi direktorju Ukoma Urošu Urbaniji.

V luči nedavnih dogodkov smo podrobneje preverili okoliščine, v katerih je umrl novinar, po katerem se danes imenuje novinarska nagrada ZNP za dosežke v novinarstvu.

Borut Meško je svojo novinarsko pot začel v časopisu Tribuna. V času slovenske osamosvojitve je pisal za Mladino, kjer je razkrival tudi povojne poboje. Kasneje pa je delal na RTV Slovenija, POP TV, portalu 24ur.com, kot samostojni novinar ter kot tiskovni predstavnik Slovenske fundacije za trajnostni razvoj Umanotera.

S prihodom Veselinoviča se odgovorni urednik Meško znajde pod pritiskom

Leta 2007 je postal odgovorni urednik STA. 26. marca 2009 je na mesto direktorja STA vlada Boruta Pahorja imenovala Bojana Veselinoviča, ta pa naj bi, po pričevanju Meška, takoj začel z mobingom. Meška naj bi skušal pripraviti do tega, da bi odšel z mesta odgovornega urednika STA.

Na eni zadnjih tiskovnih konferenc pred svojo smrtjo Meško razkriva konkretne oblike šikaniranja, ki ga naj bi nad njim izvajal Veselinovič. Ta naj bi od njega zahteval podatke, s katerimi ni razpolagal, nato pa mu očital, da ne izpolnjuje svojih obveznosti, očital mu je, da dostojno pripravljeni projekti in poročila niso ustrezna ter od njega pričakoval dnevna poročila dela vključno z poimenskim navajanjem sodelavcev in njihovimi presežki in pomanjkljivostmi, kar je ocenil za ovaduštvo. Direktorju je moral Meško odgovarjati tudi pozno zvečer in sredi noči.

Veselinovič se naj bi vtikal tudi v uredniško delo. Posebej naj bi ga motil intervju z Ljubom Sircem, ki ga je v tistem času opravil STA, večkrat pa naj bi se vtikal tudi v delo novinarjev, čeprav se kot direktor ne bi smel. Meško je že spomladi, nekaj tednov po Veselinovičevem nastopu, moral na daljšo bolniško. Jeseni se mu je zdravje znova začelo slabšati, zato je znova moral na bolniško.

10. oktobra 2009 je Veselinovič podal predlog za urednikovo razrešitev, Meško pa je moral na 3-urno zaslišanje pred začetkom postopka odpovedi delovnega razmerja. 19. oktobra je skupaj s tedanjim predsednikom Združenja novinarjev in publicistov Igorjem Kršinarjem in tedanjim urednikom na STA Urošem Urbanijo stopil pred novinarje in razkril, kaj se mu je dogajalo pod Veselinovičem.

Z rakom v poznem stadiju je pristal na cesti

Veselinovič je dan zatem Meškovo pričevanje označil za laž in javnosti predstavil očitek, da Meško ni pripravil programa prilagodiev STA glede na razmere na medijskem trgu ter da postopek razrešitve še ni končan. Postopek se je nato končal 3. novembra, ko je bil Meško še vedno bolniško odsoten. V tem času je opravil tudi onkološke preiskave in spoznal, da ima raka v poznem stadiju. V takšnem stanju pristal na cesti.

Meško je proti STA zaradi nezakonite odpovedi pogodbe o zaposlitvi začel sodni postopek, v katerem je zahteval plačilo prispevkov in odškodnino v višini 18 plač, ki jih je prejemal na funkciji odgovornega urednika. Sodnega epiloga ni dočakal, ker je prej umrl, je pa njegova vdova kasneje v poravnavi od STA prejela 30.000 evrov odškodnine. Združenje novinarjev in publicistov je kmalu po njegovi smrti po njem imenovalo nagrado za dosežke v novinarstvu.

Na očitke, da je bolnega Meška vrgel na cesto, je Veselinovič zatrdil, da je za Meškovo bolezen izvedel šele maja 2010 (torej nekaj dni pred Meškovo smrtjo), oktobra, ko je začel postopek njegove razrešitve, pa da za bolezen ni vedel niti Meško sam.

Veselinovič bo tožil Janšo, Urbanija se procesa veseli

Proti predsedniku vlade Janezu Janši je zaradi zapisa, da je sodeloval pri umoru novinarja, Veselinovič napovedal tožbo, opomin pred tožbo z zahtevo po opravičilu pa je, tudi zaradi tvita (oba lahko vidite spodaj), dobil tudi direktor Ukoma Uroš Urbanija. Slednji je napoved tožbe komentiral da se je veseli, saj bodo tako po njegovih besedah na dan prišle vse izprijene metode pri odpuščanju na smrt bolnega Meška.

Pozno popoldne se je na napovedano tožbo Veselinovića odzval tudi premier Janša:

Streljanje iz strelskih jarkov

Medtem se še vedno nadaljuje spor med STA in Uradom vlade za komuniciranje. Ukom, ki STA sicer nakazuje javna sredstva za opravljanje javne službe, denar še vedno zadržuje, saj direktor Veselinovič Ukomu ne želi predložiti dokumentacije v zvezi s finančnimi, pravnimi in vsebinskimi zadevami, ki jo je Ukom zahteval od STA.

STA medtem javne službe za vlado ne izvaja, poslali pa so tudi dokumentacijo, a neposredno na vlado, ne pa na Ukom kot njenega predstavnika. Zato so na vladi dokumentacijo zavrnili, kar je premier pospremil z besedami, da naj jo pošljejo tja, kamor pošiljajo mesečne račune. A Veselinovič na Ukom dokumentacije še vedno noče poslati, češ, da je do nje upravičena le vlada kot lastnik, ne pa tudi njen urad za komuniciranje.

Direktor STA, leva politika in novinarji od Ukoma zahtevajo, da kljub temu izplača “državno pomoč” v višini 2,6 milijona evrov, saj je bilo z enim tako imenovanih “vrinjencev” v PKP zakonodajo (kot jim pravijo na levi) izglasovano, da se ta nakaže tudi, če ni podpisane pogodbe. Da ne gre za nedovoljeno državno pomoč, je presodila tudi Evropska komisija.

Ker tako Ukom kot Veselinovič vztrajata na okopih, je Društvo novinarjev Slovenije začelo akcijo zbiranja donacij za STA, da ta zaradi zadržanja izplačil ne bi propadla.

Umor res ni beseda na mestu, a Veselinovičeva dejanja gotovo niso blagodejno vplivala na Meškovo zdravje

Glede na to, da je Borut Meško umrl za rakom, se bo Janez Janša tokrat na sodišču težko uspel obraniti v primeru, da Veselinovič v resnici vloži tožbo. A kljub temu lahko s precejšnjo verjetnostjo sklepamo, da je Veselinovičev pritisk na tedanjega urednika STA, ki se ni pustil udinjati takratni oblasti, imel vpliv na situacijo glede njegove bolezni. Še posebej po grdem sporu okrog nezakonitosti prekinitve delovnega razmerja, ki se je, že po Meškovi smrti, končal s poravnavo, v kateri je Veselinovič pristal na 30.000 evrov plačila svojcem.

Četudi Veselinovič tekom postopka o krivdni prekinitvi delovnega razmerja in sledečem sodnem sporu morda ni vedel, da ima Meško raka, čeprav je bilo to po naših informacijah takrat bolj ali manj splošno znano, je dejstvo, da je Meška odpustil sredi ponavljajočih se dolgotrajnih bolniških odsotnosti, kar pomeni, da očitno ni kipel od zdravja. Zgovorno pa je tudi dejstvo, da je STA pristala na poravnavo v višini 30 tisočakov.

Ne samo takratna, nenavadna je Veselinovičeva drža tudi desetletje kasneje. Ni povsem jasno, zakaj noče predati dokumentacije. Omenjajo se sporni posli z Dnevnikom, kjer je Veselinovič svoj čas delal, ki naj bi storitve STA prejemal bistveno pod ceno ali celo za kompenzacijo, na kar nakazuje veliki oglas STA v Dnevniku, ki komercialno gledano nima pravega smisla. Lahko pa, da gre še za kakšne druge sporne posle. Zato so pozivi, naj poslovanje STA-ja pregleda Računsko sodišče, povsem na mestu. Kakorkoli, vsekakor je Veselinovičeva trma, ki ima na nasprotnem bregu enako neizprosno trmastega nekdanjega tesnega Meškovega sodelavca Urbanijo, odgovorna, da se je STA znašel v finančnih težavah.

V teh težavah pa je nadzorni svet prišel celo na idejo, da bi Veselinoviču izplačali nagrado v višini 16.000 evrov za delovno uspešnost, ki je izkušeni Veselinovič sicer ni vzel. Novinarji STA medtem ne vedo, kaj jih čaka v teh razmerah, a ironično, še vedno podpirajo Veselinoviča, ki bi najenostavneje presekal gordijski vozel, če bi se nehal sprenevedati okoli statusa Ukoma kot predstavnika lastnika ter mu poslal zahtevano dokumentacijo.

9 KOMENTARJI

  1. Veselinoviću bi kazalo dobro premisliti preden vloži tožbo, ki je ne more dobiti kot moralni zmagovalec.

    Morda se tudi preveč zanaša na njemu in STA podobne novinarje ter medije in na politično servilnost pravosodja

    • Tudi če bi Veselinovič tožbo (ker je tožilstvo in sodstvo Levemu Veselinoviču naklonjeno) dobil, bo med sojenjem marsikaj UMAZANEGA razkritega.

      Moti se Veselinovič. da bo svoje ime opral. Njegovo ime bi bilo manj umazano, če bi UKOMU izročil papirje, kot jih bi bil dolžan.

      Kaj je vedel o bolezni pa tudi ne more lagati. Če je bil človek toliko mesecev bolan in je Veselinovič bolanega ODPUSTIL, je že to ZAVRŽENO dejanje.
      Ko imaš hudo bolezen, je potrebno, da se z njo človek boril.
      Toda, če te nekaj tako potre, kot je ODPOVED, ko si na bolniški postelji, ti res VZAME MOČ ZA BORBO z boleznijo.

      In posredno je tako lahko v resnici Veselinovič spoznan, da je pripomogel k SMRTI spoštovanega Meška.

      Kje je bilo takrat tistih 570 novinarjev, da bi se borilo v prid bolanemu sodelavcu – novinarju.

      Veselinovič pa naj skloni glavo in preda dokumentacijo UKOMU. Sram bodi Veselinoviča, da ima za talce vse zaposlene na STA.

      In to, da je dal umirajočemu ODPOVED, jasno pove, kakšen človek je Veselinovič.

  2. Tragična zgodba.
    Ampak, gospod novinar, zavajate. V razčiščevanje Veselinovičevega odnosa do novinarjev je nista potegnili bojujoči se strani. Brez kančka sramu jo za svojo, že skoraj krvavo slo po iztrebljanju vsega, kar jim ni po godu, izkorišča točno ena stran.
    Vaše zavajanje pa je vredno poglavja v nadaljevanju knjige Fake News vašega kolega Petra Jančiča. Aja, seveda, v “naših” medijih ni lažnih navedb – vse je res, dokler ne postane res.

    • Veselinovič je na STA vse tako “počistil”, da so tam ostali izključno NJEGOVI. Zato pa poročanje STA ni vedno objektivno.
      Sigurno bi bila STA mnogo bolj verodostojna, če bi bilo tam več Desnih in ne samo Levih. Tako pa je poročanje vedno nagnjeno le v LEVO, kar Levičarjem prija.

      Kdo je postavil Veselinoviča?
      To je storila SD, takoj ko je prišla na VLADO. Prav na vsa mesta je SD postavila le svoje in tedaj delala mnogo večje čistke, kot Desne vlade.
      Tej vladi pa SD in novinarji sploh ne pustijo vladati.

      Ta vlada ima prav zato NAPADE iz strani RTV in STA. In to naj bi bila svoboda?

  3. Zadnja aktivistična info-spektakularna “inkvizicija” TVS pod naslovom Tarča, ki se je posvetila obrambi “stebra slovenske državnosti – STA”, je drastično pokazala, kako globoko lahko pade aktivistično pristransko in neprofesionalno uredništvo informativnega programa TVS ter celotna ekipa populistično militantnih ustvarjalcev “elitne” oddaje Tarča.
    Vse, od uvodne propagandistično tendenciozne avtorske “masaže” naivnih gledalcev pa do zaključnega škandaloznega ne-humanega, ne-pietetnega in ne-etičnega zapleta z nizom javno izrečenih obtožb in proti-obtožb ter z najavo nečloveškega mrcvarjenja na sodišču, je bilo scenaristično, režijsko in voditeljsko temeljito premišljeno, domišljeno v tendencioznih manipulacijah montaže ter vsiljivih kombinacij izjav in slik ter izjav ter iztrganih besedil iz dokumentov ter avtorskih “čivkov”.
    “Mojstrovina” tendenciozne montaže zvoka in slike, ki bi ji sam Eisenstein moral priznati udarnost in ciljno usmerjenost ter prebojnost.
    Gostje v oddaji so bili s svojimi parcialnimi nastopi zgolj pasivni manipuliranci in nemočne žrtve vnaprej izumljenih manipulacij v tem inkvizitorskem šovu pod vodstvom militantne Erike Žnidaršič in njenih (v ušesni slušalki) skritih scenarističnih in režiserskih animatorjev ter diktatorjev.
    Globlje v sfere inkvizitorske politične agitacije in propagande najbrž ne gre!
    Globlje v populistično poigravanje z vlogami preiskovalcev, obtoževalcev, sodnikov in rabljev v eni osebi ni mogoče!
    Ne glede na porazno profesionalno raven “elitne” oddaje informativnega programa TVS pod vodstvom odgovorne urednice Manice Janežič Ambrožič pa je bilo mogoče nevtralnim opazovalcem nedvoumno ugotoviti, da bi morala resna in odgovorna oblast že zdavnaj zamenjati ob neznosno samopašna, trmoglava, nesposobna in neodgovorna ključna poslovna partnerja in pogajalca, direktorja vladnega Ukoma in direktorja državne agencije STA.
    Kadar se dva pooblaščena pogajalca obeh pogajalskih strani iz kakršnih koli razlogov nista pripravljena in/ali sposobna niti poslušati niti pogovarjati, kadar se več kot očitno prezirata in najbrž globoko sovražita med seboj, takrat je pač potrebno popolnoma neprimerna pogajalca v interesu države, posamezne državne ustanove in kolektiva – odstraniti in zamenjati.
    Kadar pa brezplodnega, jalovega in vse bolj škodljivega zapleta nista sposobna razrešiti ne ključna in najodgovornejša protagonista in ne tisti, ki jima je njuno odgovornost in pristojnost zaupal (Nadzorni organ STA, Vlada RS), je nujno, da konflikt in posledično materialno, politično in ne-materialno škodo preprečijo ter razrešijo druge pristojne ustanove v tej državi: Računsko sodišče RS, Upravno sodišče RS, Inšpektorat za delo, v skrajnem primeru morda celo Policija z NPU in Državno tožilstvo RS s sodno vejo oblasti.

  4. Pokojnega Boruta sem poznala in ga tudi imela ko človeka in novinarskega profesionalca zelo rada. Zelo hudo mi je bilo ob njegovi kalvariji. Morda je res prav, da se razgali vsa umazanija Veselinovića v odnosu na hudo bolnega človeka, ki je nato odpuščen, brez prihodkov umrl. Kajti to, kar je Veselimović naredil tej duši od človeka, je tako sramotno in takšen kriminal, da Veselinović nikoli ne bi smel več zasedati nobene vodilne funkcije, sploh pa ne takšne, financirane z denarjem davkoplačevalcev. Prešiček je kot minister po samomoru enega od zaposlenih vsaj odstopil. Veselinović pa v svoji znani maniri kar naprej, pri čemur za talce brezobzirno in okrutno jemlje svoje zaposlene, ki nimajo plač, ki zato ne morejo prehraniti svojih družin. Takšnim človeškim pokvekam ni mesta v javnem sektorju in pika.

    Bog ima dolgo šibo. In karma is a bitch.

  5. Se strinjam, da je na STA marsikaj narobe in riba vedno smrdi pri glavi. Tako da to sprenevedanje, s podporo hujskaških medijev, ne bo potihnilo kar tako. STA je do sedaj dobil plačano prav vse – brez podvprašanj. Sedaj pa ni več tako. Mutna posla!

    Vendar, tisti tvit JJ, o umoru, ta pa je vseeno malo huda. Bojim se, da se bo ta vsebina tvita še obešala na veliki zvon in JJ tudi sodno preganjala. Res pa je, da so sodelavci na STA to vedeli in glej ga zlomka, GLEDALI VSTRAN. Kje pa je bila takrat podpora sodelavcev in novinarjev, ko je direktor gnjavil na smrt bolnega novinarja in sodelavca. KAM SO TAKRAT GLEDALI? Pa ni bilo JJ nikjer, da bi mu še to obesili.
    Tako da, tudi tisti, ki je tiho in ne opozori na krivice, je ravno tako kriv.

    STA, NOBENA PERLA NISTE!

Komentiraj

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime