V Veselinoviča zdaj dregnil še Janša. Je po vzoru zahodnih držav čas za privatizacijo STA?

Uredništvo
Vir: wikipedia, zajem slike arhiv MMC RTV
POSLUŠAJ ČLANEK

V spor med Uradom vlade za komuniciranje ter Slovensko tiskovno agencijo se je zdaj vmešal še sam prvi človek lastnika, predsednik vlade Janez Janša. 


Veselinovičevo neodzivnost na pozive, naj preda potrebno poslovno dokumentacijo za sklenitev nove pogodbe, je premier na Twitterju pospremil s pozivom k odstopu, k temu pa dodal še oceno, da odkar ta vodi agencijo, "odpuščajo na smrt bolne novinarje in pogosto laž prodajajo za resnico."


Bojan Veselinovič v tem vidi dejanje, nevredno predsednika vlade, v Sindikatu novinarjev Slovenije pa trdijo, da Janša nezakonito zlorablja pristojnosti in pooblastila izvršne veje oblasti. 


Rešitev za poseganje politike v STA pa bi lahko bila, po vzoru zahodnih demokracij, privatizacija državne tiskovne agencije, saj na postavljanje direktorja STA zdaj preko imenovanja nadzornega sveta vpliva politična večina v državnem zboru.


O razlogih za spor med STA in predstavnikom lastnika, UKOM-om, smo na Domovini že nekajkrat pisali. V PAT pozicijo, kjer Veselinovič lastniku še vedno noče posredovati poslovne dokumentacije, ki bi jo moral po pogodbi, UKOM pa zato noče plačati računa za sofinanciranje STA, ki ga predvideva zakonodaja, češ da pogodbe brez dokumentacije ne more skleniti, se je zdaj vmešal še najvišji predstavnik edinega družbenika - predsednik vlade Janez Janša.


Ta je na twitterju zapisal naslednje:






ter s tem razjezil večinski del slovenskega novinarskega ceha, ki vseskozi brezkompromisno podpira Bojana Veselinoviča pri vztrajanju, da dokumentacije predstavniku lastnika ne posreduje.

V Sindikatu novinarjev Slovenije (SNS) poziv predsednika vlade Janše k odstopu direktorja STA-ja Veselinoviča vidijo kot nepooblaščen in nezakonit poseg v uredniško avtonomijo javnega informacijskega servisa. Kot so zapisali, premier s tem "nezakonito zlorablja pristojnosti in pooblastila izvršne veje oblasti."

Po njihovem prepričanju si želi predsednik vlade krojiti informiranje državljanov po svojih dnevno političnih potrebah, s pozivanjem k odstopu direktorja STA-ja pa "krši institucionalno avtonomijo javnega medija." V sindikatu opozarjajo, da je za razreševanje in imenovanje direktorja STA edino pristojen njegov nadzorni svet.

Pozivu predsednika vlade, naj odstopi, Bojan Veselinovič pričakovano noče slediti. PO njegovem je premierjev tvit "še ena potvorjena in skrajno neumestna izjava, nevredna predsednika vlade v državi, ki bo letos predsedovala Svetu EU-ja in praznovala 30 let osamosvojitve." Kot pravi, si Janša lahko  brez argumentov in brez dokazov danes očitno lahko privošči vse. "Tudi zavržno zlorabo pokojnikov z neresničnimi obtožbami, ki so bile večkrat javno zavrnjene."

Janša se je glede na "odpuščanja na smrt bolnih novinarjev" referiral na nekdanjega odgovornega urednika STA Boruta Meška, ki ga je Veselinovič potem, ko je po menjavi oblasti in prevzemu levice postal direktor STA, krivdno odpustil, ta pa je nekaj mesecev kasneje umrl zaradi raka.


Veselinovič dokumentacije še vedno ne da od sebe


Zakaj Bojan Veselinovič še vedno trmasto zavrača pozive lastnika podjetja, ki ga vodi, da posreduje potrebno poslovno dokumentacijo, za zdaj še ostaja prikrito. A sumi obstajajo, da gre morebiti za sporne usluge njegovemu nekdanjemu delodajalcu, časniku Dnevnik, da mu ni potrebno plačevati storitev državne tiskovne agencije, temveč imajo sodelovanje urejeno s kompenzacijo.

Nekaj v tej smeri je danes v tvitu namigoval tudi direkor UKOM-a, Uroš Urbanija:


Je čas za konec političnih iger okoli STA s privatizacijo agencije?


Pojavlja se vse več glasov in pozivov, da bi bilo politiko iz STA najlažje odstraniti tako, da pač tiskovna agencija dobi zasebnega lastnika.

Pravzaprav je takšna praksa v večini držav Evropske unije, pri čemer prednjačijo predvsem države jedrne Evrope, kamor se želi uvrščati tudi Slovenija. Med manjšino držav, ki še imajo nacionalno tiskovno agencijo v lasti države, so v glavnem države nekdanjega komunističnega bloka; Bolgarija, Hrvaška, Madžarska, Češka, Slovaška (delno), Romunija, na zahodu pa le Portugalska.

V primeru zasebnega lastništva takšnih sporov med direktorjem podjetja in lastnikom nedvomno ne bi prihajalo, oziroma bi bili hitro razrešeni, saj so poslovni odnosi med lastništvom in menedžmentom v zasebnem sektorju jasni.

Prav tako pa bi bil onemogočen politični vpliv na imenovanje direktorja in preko njega odgovornega urednika. Zdaj ga namreč imenuje nadzorni svet, tega pa parlamentarna večina. Tako je tudi prišlo do spora pred desetletjem, ko je po zamenjavi oblasti in ponovnem prihodu levice na oblast iz STA moralo zapustiti vodstvo, ki je agencijo vodilo v času Janševe vlade. Nadomeščeno je bilo z levici prijaznejšim direktorjem z bogato novinarsko zgodovino v levem tisku.


Slovenska spet internacionalizirana


Medijsko dogajanje v Sloveniji pa je ponovno internacionalizirano. O Janševem pozivu Veselinoviča k odstopu je bila očitno obveščena zdaj že znana novinarka Politica Lili Bayer, ki se je ponovno oglasila v tvitu, slovenski predsednik vlade pa ji s svojim videnjem situacije ni ostal dolžan.


Malo za tem je Janša Politico ponovno obtožil laganja, tokrat zaradi članka, v katerem ta povzema navedbe nevladnih organizacij, da na Poljskem, Madžarskem in Sloveniji vlade boj proti koronavirusni krizi izkoriščajo za krepitev svoje oblasti ter omejevanje kritike vlade. Slovensko vlado so obtožili še, da "rutinsko grozi od oblasti kritičnim novinarjem", kar v izogib nadaljnjih nadlegovanj pri njih povzroča samocenzuro.

Poročilo sicer kritično obravnava tudi pritiske na medije in omejevanje javnega dostopa do informacij v nekaterih demokracijah z dolgo tradicijo, kot so Francija, Nemčija, Italija in Španija.



Nove obtožbe na račun slovenske vlade so v tujino tokrat izvozili v Mirovnem inštitutu, kjer so partnerji nevladne organizacije za zaščito in promocijo temeljnih svoboščin Civil Liberties Union for Europe (Liberties). Ta zdaj v svojem poročilu ugotavlja, da je politični pritisk na medije zaskrbljujoč na Poljskem, Madžarskem in v Sloveniji, ki je še posebej osupljiv primer. V Mirovnem inštitutu so slovensko vlado kritično obdelali na 14 straneh skupnega poročila.

Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike
Natisni Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Povezani članki

Politiki bi kar sami opravljali delo novinarjev v podkastih, hkrati pa bi ga njim kar se da omejili z zakonom o medijih
  • 17. 01. 2024
Bistvo depolitizatorjev je politizacija
  • 06. 04. 2024
Levica pohablja demokracijo z mediji in ideologijo
  • 23. 10. 2023