V teh dneh ne potrebujemo dodatne panike, še manj pa politikantskih spotikanj

Slovenija je trenutno v krizi. O tem ni nobenega dvoma oziroma o tem ne bi smelo biti dvoma. Slovenci se vedno znova trepljamo po ramenih, da kadar je potrebno, znamo stopiti skupaj. Vendar, ali je tudi tokrat tako? Ukrepi vlade in priporočila uradnih institucij izgledajo približno tako kot naše zavedanje o pomembnosti udeležbe na volitvah. Pametni vsi, voli pa približno polovica.

Podobno velja sklepati tudi pri obnašanju ob sedanji epidemiji, saj so družabna omrežja polna takšnih in drugačnih objav ljudi, ki se obnašajo kot bi se obnašali na običajno sončno in toplo nedeljo. Sedeli na rivieri na kavi ali tekali na Šmarno goro praktično v koloni. Kljub temu, da so opozorila o samoizolaciji pod geslom "ostani doma" skoraj tako pogosta kot sponzorirani oglasi in približno enako nadležna. Ampak očitno nekaterim res ni pomoči. Pametni pa seveda vsi.

Enako pa lahko opažamo pri politični sceni. Dejstvo je, da je sedanja vlada pred eno največjih preizkušenj v zadnjem času in gotovo največjo grožnjo za javno zdravje. Vse skupaj pa je še toliko huje, ker so njihovi predhodniki tiščali glavo v pesek do zadnjega možnega trenutka. Hitra menjava in redka polena pod nogami so pokazala, da se sedaj prejšnja in sedaj nova vlada ter politični vrhovi zavedajo resnosti situacije ter so sledili pozivu, da se politikantstvo pusti ob strani.

Hitra menjava in redka polena pod nogami so pokazala, da se sedaj prejšnja in sedaj nova vlada ter politični vrhovi zavedajo resnosti situacije ter so sledili pozivu, da se politikantstvo pusti ob strani.

Škoda pa je, da so to dojeli samo vrhovi in nikakor niso uspeli tega sporočila prenesti svojim podsistemom. Tako lahko beremo po socialnih omrežjih družbene delavce, ki spodbujajo običajno levo-desno politikanstvo, kot da je to običajna sončna nedelja in se ravno dobro privajajo na novo "opozicijsko" vlogo. Ob vsem skupaj pa je najbolj žalostno, da to politično paniko širijo uradni kanali iz obnebja Zdravniške zbornice in podobni. Stopiti skupaj pomeni nekaj, če to storimo vsakokrat, ko je to potrebno. Ne samo takrat, ko to ustreza določeni politični strani ali strukturi.

Pri tem pa je pomembno, da se vlada in vsi skupaj zavemo situacije na drugi strani domačega plota. In ne, ne govorim o Kitajski, Italiji in Nemčiji. Ampak dobesedno situacije pri lastnem sosedu. Zelo dobro je, da se opozarja na pomembnost samoizolacije z dodajanjem k svoji profilni sliki geslo "ostani doma". Ter poudarjanje, da je potrebno delati od doma.

Vse to je omejenost v določenem razrednem in statusnem balonu, ki je na koncu najlažje obvladljiv ter prilagodljiv. Vprašati se bo potrebno, kaj bo z vsemi delavci po tovarnah, ki že tako težko preživijo mesec; z vsemi S.P.-ji v vseh možnih dejavnostih, ki jim bodo sprejeti ukrepi potolkli vse možnosti za zaslužek itd. Preprosto vsi tisti, ki na to sončno nedeljo ne pametujejo na kavici ob parku Zvezda, ampak se ukvarjajo s tem, kako bodo jutri prišli do službe, in vsemi tistimi, ki sedaj prejemajo odpovedi dogovorjenih uslug/poslov.

"Streljati" se začnemo lahko spet čez nekaj mesecev. Do takrat pa ... se raje držite stran od tipkovnice.

Ne pozabimo na "malega človeka"!

Vlada je že napovedala določene pozitivne ukrepe, ki so najprej usmerjeni v reševanje večjih zasebnih in javnih sistemov. Mali človek, ki živi polno kapitalistično življenje v državi, ki ga še vedno davi, kot da je v socializmu, pa zna pri teh rešitvah pasti skozi sito. To pa je posledica, na katero ne smemo pozabiti. In ta človek je ravno toliko strokovni sodelavec v mladinski nevladni organizaciji, samozaposlen v kulturi, ki se preživlja z igranjem v več orkestrih; mlad samostojni podjetnik, ki živi od obiska turizma kot tudi delavec za tekočim trakom; kot tudi zaposlen v javni upravi ali velikem proizvodnem podjetju.

Ukrepi, ki bodo sprejeti v teh dneh, so nujni in samo kombinacija vseh teh ukrepov bo dala določene prave rezultate. Bolje en ukrep več, kot premalo. Vendar ob enem ne smemo pozabiti, da se je s to zdravstveno krizo sprožila tudi marsikatera druga. Ni konec sveta in zato ne smemo pozabiti na jutri. Vsi skupaj - z našo vlado, čeprav marsikdo ni volil zanjo in našimi institucijami, čeprav nam vodilni morda niso všeč in našimi sosedi, čeprav še vedno niso požagali veje drevesa, ki gleda na naše - smo odgovorni za to, da bodo dogodki in izzivi pred nami pustili čim manjše in čim krajše možne posledice.

Kar se tiče pa družbenih delavcev in njihovi zavezi, da bodo zrušili vladavino sovraštva, ki je baje prišla nad nas z nastopom vlade Janeza Janše (ter kar je še drugih podobnih bajk in legend) se spomnimo skupaj božičnega premirja med prvo svetovno vojno ter podobnih dogodkov.

Vsi smo trenutno v istem jarku. "Streljati" se začnemo lahko spet čez nekaj mesecev. Do takrat pa, če nimate za povedati novih dejstev, ki bodo Slovencem in Slovenkam pomagale prebroditi to krizo, ki presega zgolj njihovo zdravje, se raje držite stran od tipkovnice. Čeprav je sedaj priročno pozicionirana doma. Tudi moja.