V “svobodni” Evropi smo trenutno manj “svobodni” kot na Kitajskem. Kako je to mogoče?

Uredništvo
5

Embed from Getty Images
V Sloveniji so danes odkrili nekaj manj kot dva tisoč primerov okužb, tudi druge države v Evropi se borijo z visokimi, če že ne najvišjimi številkami okužb.

Medtem pa se zdi, da je na Kitajskem, deželi, ki je “izvozila” covid-19 povsem drugače. Preverili smo, kaj se tam daleč na vzhodu dogaja, kakšne so številke okužb in ali predvidevajo cepljenja.

V Sloveniji smo v sredo opravili 11.494 testov in potrdili 1.767 okužb. Umrlo je 23 bolnikov, bolnišnična zasedenost pa se vrti okoli 1.200 do 1.300 hospitalizacij.

V Nemčiji je v zadnjem dnevu umrlo 1.201 ljudi s covidom-19, kar je drugi najbolj smrtonosen dan za Nemce doslej. Obenem so v državi potrdili še 23.461 novih okužb z novim koronavirusom. Skupno je v državi umrlo že 44.541 covidnih bolnikov.

V Španiji so v četrtek ugotovili 38.869 novih okužb, skupaj pa so jih potrdili 2.176.089, doslej je umrlo 52.878 ljudi s covidom-19. Španija je že v oktobru postala prva evropska država, kjer so potrdili več kot milijon okužb. Ocenjujejo, da se je z novim koronavirusom okužilo okoli 4,7 milijona Špancev, kar predstavlja okoli desetine populacije.

Londonski župan Sadiq Khan je posvaril, da je širjenje novega koronavirusa v Londonu ušlo izpod nadzora, bolnišnice v mestu pa bi bile lahko zaradi vse višjega števila okužb, povezanim z novim sevom, kmalu preobremenjene. Razglasil je neke vrste krizne razmere ob izrednem dogodku, ki zahteva uveljavitev posebnih ukrepov.

Glede na ocene je z novim koronavirusom okužen eden od 30 Londončanov. Trenutno je v bolnišnicah 7.000 covidnih bolnikov, kar je v primerjavi z aprilskim vrhom epidemije 35-odstotni porast, je dejal Khan. Te številke so močno narasle v zadnjem tednu.

Kitajci z agresivnimi ukrepi in strahom, ki je ostal od epidemije SARS, do minimalnih številk

Popolnoma drugačna situacija pa je na Kitajskem, kjer je virus nastal. V zadnjem mesecu so zabeležili med 7 in 67 okužb na dan, kar je v primerjavi s celotno populacijo, ki jo šteje ta največja država po prebivalstvu na svetu.

Državi, ki je bila v povezavi z reševanjem epidemije večkrat kritizirana, se danes smeje. V veljavi so približno enaki ukrepi kot v marsikateri državi v Evropi, torej maske in razkuževanje rok ter merjenje temperature. A šole so odprte, prav tako univerze, javno življenje pa z nekaterimi omejitvami teče dalje.

Kako uspešni so, kaže tudi podatek, da je država od začetka pandemije poročala o 86.212 potrjenih primerih in 4.634 smrtnih primerih. Nasprotno pa so samo v ZDA zabeležili skoraj 10 milijonov primerov okužb in več kot 230.000 smrtnih primerov. Seveda se je to lahko zgodilo le na podlagi hudih omejitev in kratenja osebnih svoboščin s strani države.

Strokovnjaki so si enotni, da je spomin na epidemijo SARS iz leta 2002, ko je umrlo skoraj 800 ljudi in povzročila hudo gospodarsko škodo, bil Kitajcem opomin in je zelo pripomogel k temu, da so Kitajci med letošnjim izbruhom epidemije covid-19 bolj striktno uporabljali maske in se držali socialne distance.

Ko nekje vzklije nekaj okužb, takoj karantena in množična testiranja

Kljub izjemno dobrim podatkom pa Kitajska ne popušča. Tako je ob koncu leta Peking prešel v “način odzivanja na izredne razmere”, potem ko je bilo v kitajski prestolnici potrjenih še pet primerov Covid-19. Od takrat, ko so 18. decembra poročali o prvi lokalni okužbi v 152 dneh, so v Pekingu do 27. decembra odkrili trinajst okužb.

Vaši in stanovanjska območja v okrožjih Shunyi in Chaoyang, kjer so našli primere Covid-19, so bile zaprte, s strogim nadzorom dostopa. Ljudi z rahlimi, oziroma zmernimi sindromi pa so izolirali stran od družine v posebnih terenskih bolnišnicah.

Oblasti so na območjih mesta, kjer so našli okužbe, takoj odreagirale in začele tudi množično testiranje. Testirali so 234.413 ljudi, vsi rezultati pa so se izkazali za negativne.

Ambiciozni plan cepljenja s kitajskim cepivom

Peking pravi, da je v prvih dveh dneh po odobritvi prvega kitajskega cepiva COVID-19 za komercialno uporabo cepilo več kot 73.000 ljudi. V kitajski prestolnici so po mestu postavili 220 centrov za cepljenje, da bi razdelili cepivo, v dveh odmerkih. Starejši in zdravstveni delavci bodo prejeli prve odmerke.

Cepivo proizvajalca Sinopharm naj bi bilo po njihovih raziskavaha splošno 79-odstotno učinkovito. Družba še ni objavila podrobnejših kliničnih podatkov, ki bi lahko pojasnili, zakaj je ta stopnja nižja od rezultatov preskusov na ljudeh, ki jih je izvedla v Združenih arabskih emiratih, kjer je bilo cepivo ocenjeno kot 86-odstotno učinkovito. Zadnji podatki iz Brazilije pa kažejo celo zgolj na 50,4 % učinkovitost kitajskega cepiva.

Združeni arabski emirati so sicer prvi odobrili cepivo Sinopharm za komercialno uporabo izven Kitajske. Hitro je sledil Bahrajn ter tudi Pakistan in Ukrajina. V Evropi naj bi od kitajsko (in rusko) cepivo ob tistemu, ki ga zagotavlja Evropska unija, naročili denimo Madžari.

Mnogi mediji so že od poletja pisali, da naj bi milijoni Kitajcev že bili cepljeni v skladu z določbami o nujni uporabi, preden so državni regulatorji dali zeleno luč Sinopharmu.

Cilji Kitajske na področju cepljenja pa so zelo ambiciozni. Kitajska namerava februarja do luninega novega leta cepiti 50 milijonov ljudi. Prizadevanja na področju cepiv na svetovni ravni pa odražajo željo Kitajske po prenovi mednarodnega ugleda. Peking je oktobra nadaljeval z pridružitvijo mednarodni pobudi COVAX za svetovno distribucijo cepiv COVID-19, ki bo državi verjetno pomagal prepoznati trge za svoje cepivo na mednarodni ravni.

Poskusi kitajskega cepiva na ljudeh so bili izvedeni v več kot ducat različnih državah, vključno z Argentino, Bahrajnom, Bangladešem, Brazilijo, Egiptom, Indoneziji, Marokom, Pakistanom, Perujem, Rusijo, Savdsko Arabijo, Turčijo in Združenimi arabskimi emirati. Kitajski razvoj cepiv je bil v veliki meri potisnjen v tujino, ker so agresivni ukrepi javnega zdravja v državi zaustavili širjenje virusa in so zato farmacevtske družbe iskale različne pogoje za večje preskuse učinkovitosti.

Kitajska kultura, politična ureditev in način življenja sta učinkovitejša v pogojih nalezljive bolezni.

Kljub pripombi, da je informacije s Kitajske glede števila okuženih in smrti predvsem ob izbruhu virusa treba jemati nekoliko z rezervo, pa je jasno, da je kitajski družbeno-politični sistem, tudi kar se zajezitzve nalezljivih bolezni tiče, brutalno učinkovitejši od Zahodnega.

Brutalno zato, ker je z našega vidika stopnje svobode in človekovih pravi dejansko brutalen – ko se pojavi okužba, je pač zanje interes družbe daleč nad interesom in pravicami posameznika – zahteva se uboganje države pod striktnimi kaznimi za neposlušne. Ljudje se morajo podrediti oblasti, kaj šele da bi se lahko zgodili kakšni protivladni ali protikorona protesti.

Kitajska je s svojim avtoritarnim pristopom torej pri zajezitvi virusa učinkovita in ljudje ta trenutek, vsaj kar se gibanja in druženja tiče, paradoksalno živijo svobodneje kot v Evropi. Pa vendar si tukaj “kitajskega” sistema ne smemo želeti, čeprav bo z naraščanjem globalnega vpliva te države marsikje po svetu lahko postal tudi realnost. Dejstvo je, da je naš svobodni svet bistveno slabše “odporen” na zdravstvene krize, kot je sedanja. A to še ne pomeni, da ne bi mogel biti učinkovit, če bi družbena zavest ljudi bila na dovolj visokem nivoju, da bi se tistih omejitev, ki so nam pač predpisane, držali.

Ker tega nismo zmožni, smo v resnici trenutno večji sužnji koronavirusnih razmer, kot sicer od tamkajšnjega avtoritarizma bolj “zasužnjeni” Kitajci”

5 KOMENTARJI

  1. Primerjava Evrope s Kitajsko ni mogoča.
    V Evropi imamo demokraciji, na Kitajskem vlada komunistična partija.
    Sami so preživljali komunizem in bi nam moralo biti jasno, kakšne zlorabe so možne v komunizmu.
    V državah komunizma partija nadzoruje vse, tudi čebelarja in filateliste.
    Partija kontrolira medije in sporoča tisto, ker ji je v korist.
    Če partija zapove, da sta od kovida na Kitajske umrla dva človeka, sta umrla dva človeka. In če partija ukaže, da je kovid remagan, je premagan.
    V Evropi mora biti ves preverjena i če je 1.000 mrtvih, jih je 1.000.
    Ko upoštevan+mo te bistvene razlike, potem je jasno, da nima smisla primerjati Evropo s Kitajsko.
    Že Slovenije ni mogoče primerjati z Evropo.
    Pri nas tudi vlada partija, pravzaprav Slovenijo obvladuje, zato morajo biti rezultati čim slabši. Ko bo na oblasti KUL bo verjetno Slovenija prehitela Kitajsko. Slovenski komunisti so bolj izurjeni, kot Kitajci.

  2. Stvari niso tako preproste. Po podatkih Worldometers, ki se dnevno osvežujejo, je bilo do sedaj v ZDA ca 394 000 mrtvih ali 1188 na milijon prebivalcev. Torej krepko več, kot za celo Ljubljano.
    V Španiji 52 000 in Italiji 80 000 mrtvih. Na švedskem ca 1000 na milijon in v Rusiji 438 na milijon. Na Slovaškem, ki ima več, kot enkrat več prebivalcev, kot Slovenija 34 na milijon.
    Slovenija 1500 na milijon, Belgija 1700.
    Kitajska je bila zgoraj v tekstu že omenjena. Japonska 34 mrtvih s koronavirusom na milijon in Vietnam 0,4 na milijon. V Vietnamu je bilo do sedaj vsega 1531 okuženih oseb. Vietnam ima ca 100 milijonov in Japonska ca 130 milijonov prebivalcev. Pri čemer ima samo Tokio
    36 milijonov. Tako se ne bo dalo samo s komunizmom razložiti odstopanja, ker na japonskem ali slovaškem ni komunizma.
    Morda leži odgovor v kulturnih razlikah oziroma splošnem občutku za skupnost. No, ni treba biti znanstvenik, da ugotoviš, da je ta v Sloveniji na psu. A to je že druga tema. Vredna obdelave.

  3. Svoboda posameznika oz. njegova svobodna izbira je relativna in je odvisna od situacije. Kot sem me učili, naj bo način vodenja vodenja odvisen o situacije. Avtokratsko vodenje je način primeren za izredno situacijo (več pod “Situation Leadership”), kar očitno precej posameznikov v “svobodnem svetu” ne razume in je glavni razlog za razliko opisano v zgornjem članku.

    Avtokratska oz. kolektivistična ni samo Kitajska. G. Edward Griffin v prispevku »Collectivism and Individualism Explained« na YouTubu na https://youtu.be/xqmBesHL_Es pomaga razmeti razliko med nalepkami družbeno političnim sistemom in njihovimi osnovnimi principi oz. med možnostjo izbire posameznika in vsiljevanjem rešitev elit v imenu “dobrobiti vseh”, saj mi nevedneži ne razumemo, kaj dobro za nas.

    KP Kitajske in WallStreet. V prispevku “The Fed Scam” na https://theduran.com/the-fed-scam-g-edward-griffin/ razloži, kako je finančna elita vzpostavila kartel na WallStreetu, ki vlada svetu še dandanes. Tudi neizvoljena Evropska komisija vsiljuje svoje poglede državam članicam.

Komentiraj

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime