V številnih delih Evrope nujno potrebujemo delavce, tudi iz tretjih držav

Nemški kancler Olaf Scholz se je v nagovoru v Evropskem parlamentu zavzel za geopolitično Evropsko unijo, podprl je tudi njeno širitev in reformo.

Pozval je tudi partnerje v EU, naj sodelujejo “z vsemi močmi”, da bi dokončali reformo pravil o migracijah v bloku pred evropskimi volitvami prihodnje leto, hkrati pa je pozval k hitremu sprejetju sklenitev novih trgovinskih sporazumov.

Scholz je v govoru v Evropskem parlamentu v Strasbourgu  pohvalil nedavni dogovor, ki so ga dosegli zakonodajalci in ki spreminja pakt EU o azilu in migracijah. “Nujno” se je zavzel za to, da vse institucije EU zdaj dosežejo skupni dogovor še pred volitvami v Evropski parlament, ki bodo spomladi prihodnje leto. To bi državam EU odprlo tudi gospodarske priložnosti, je dodal nemški kancler. “Nekaj lahko izkoristimo še bolj kot doslej: v številnih delih Evrope zdaj nujno potrebujemo delavce, tudi iz tretjih držav,” je dejal Scholz.

Geopolitično vpeta Evropska unija

Da bi imela Evropa dobro mesto v jutrišnjem svetu, da ne bi bila podrejena ali nadrejena drugim državam ali regijam, ampak da bo enakovredna z njimi, se mora Evropska unija spremeniti, je povedal Scholz. Dodal je, da je ruska agresija na Ukrajino pokazala, da je Evropa slišana, samo če govori z enim glasom. “Evropska unija je bila redkokdaj enotnejša kot po tej kršitvi evropskega in mednarodnega reda miru,” je dejal.

Scholz je v svojem govoru v Strasbourgu opozoril tudi, da Kitajska “nedvomno” postaja vse večja konkurentka in tekmica EU, ter pozval k “hitri” sklenitvi trgovinskih sporazumov EU z državami Mercosur, Mehiko, Indijo, Indonezijo, Avstralijo in Kenijo.

Europa ist unsere Zukunft! Und Europas Zukunft liegt in unserer Hand. Ich stelle mir eine große, geopolitische und reformierte #EU vor. #ThisisEurope @Europarl_DE 1/5 pic.twitter.com/TpSHkO9sgV

— Bundeskanzler Olaf Scholz (@Bundeskanzler) May 9, 2023

EU ne sme nadaljevati pogajanj “več let brez rezultatov”, sicer bodo druge države, kot je Kitajska, v prihodnosti določale svetovne okoljske in socialne standarde, je poudaril Scholz. Te pripombe so bile zlasti namenjene sporazumu z južnoameriškim blokom Mercosur, o katerem se pogaja že skoraj 25 let in ki ga želijo države, kot je Nemčija, dokončno sprejeti še letos.

Vse to pa je toliko bolj povedno v luči pred nekaj dnevi ustanovljene t. i. skupine držav prijateljic, ki si želijo uveljaviti sistem kvalificirane večine na področju zunanje politike Evropske unije, ki jo izgleda vodi Nemčija.

Cilj skupine prijateljev je izboljšati učinkovitost in hitrost našega zunanjepolitičnega odločanja. Člani skupine so prepričani, da zunanja politika EU ob ruski agresivni vojni proti Ukrajini in vse večjih mednarodnih izzivih, s katerimi se sooča EU, potrebuje prilagojene procese in postopke, da bi okrepili EU kot zunanjepolitičnega akterja. Izboljšano sprejemanje odločitev je tudi ključnega pomena za to, da bo EU pripravljena na prihodnost.

Cilj skupine je doseči napredek pri izboljšanju odločanja v SZVP na pragmatičen način, s poudarkom na konkretnih praktičnih ukrepih in na podlagi določb, ki so že predvidene v Pogodbi o Evropski uniji. Vse države članice EU, ki želijo doseči napredek pri odločanju o skupni zunanji in varnostni politiki, zlasti pri večji uporabi glasovanja s kvalificirano večino, brez poseganja v širšo razpravo o kvalificirani večini na drugih področjih politike, so vabljene, da se pridružijo skupini.

Trenutno so članice: Belgija, Finska, Francija, Italija, Luksemburg, Nemčija, Nizozemska, Slovenija, Španija, Španija, Finska. Kako nevaren je takšen pogled na situacijo, pa bomo videli v prihodnosti, saj je lahko kvalificirana večina tudi način, kako iz procesov iskanja kompromisa izključiti določene t. i. problematične države za vodilno politiko v Evropski uniji.

Širitev Evrope

Scholz je ponovno pozval k reformi EU, ki bi bila predpogoj za širitev bloka v vzhodno in jugovzhodno Evropo. “Odločili smo se za veliko Evropo,” je dejal in dodal, da mora biti “razširjena EU reformirana EU”. Za pripravo EU na širitev je poudaril, da je treba pri zunanji politiki in obdavčitvi preiti s soglasnega glasovanja na večinsko. Tokrat je posebej poudaril potrebo po “okrepitvi Komisije, da lahko sproži postopek za ugotavljanje kršitev v vsakem primeru, ko so kršene naše temeljne vrednote“. Poudaril je, da bi bil tak korak “nujen za prihodnost“.

Vendar pa v svojem govoru ni podrobno pojasnil, kaj bi takšna reforma pomenila. Začetek postopkov proti nacionalnim vladam na področju pravne države je globoko političen proces in je bil do zdaj sprožen le proti Poljski in Madžarski, pri čemer je bilo doslej doseženih le malo oprijemljivih rezultatov.

Komisija je v svojem letnem poročilu o pravni državi opisala več težav v drugih državah, vendar se zdi, da novi postopki za ugotavljanje kršitev niso verjetni, saj sedanje institucije EU vstopajo v zadnje leto svojega petletnega mandata.

Govor pospremljen tudi s kritikami evropskih poslancev

“Obstajajo dvomi o vlogi nemške vlade kot zanesljive partnerice v Evropi,” je dejal nemški poslanec Evropskega parlamenta Terry Reintke, sopredsednik Zelenih.

V zvezi z nedavnim poskusom Nemčije, da bi blokirala prepoved motorjev z notranjim izgorevanjem v EU, je Reintke dejal: “Kancler ne naredi ničesar in se skriva za koalicijskimi strankami, ki so zapravile zaupanje evropskih partnerjev.” Zeleni so del vladajoče koalicije v Nemčiji skupaj s Scholzovimi levosredinskimi socialdemokrati in poslovno usmerjenimi svobodnimi demokrati.

???? "The EU's big guys do what they want, never bother to consult anyone, and call it leadership…"

???? In the presence of @Bundeskanzler Olaf Scholz, ECR Co-Chairman Prof Ryszard Legutko rallied against expanding qualified majority voting to foreign & security policy. Watch ⤵️… pic.twitter.com/KO3Veb1aHs

— ECR Group (@ecrgroup) May 9, 2023

Tudi Manfred Weber, vodja skupine Evropske ljudske stranke v parlamentu, je imel ostre besede, zlasti glede nemške zamude pri dobavi orožja, zlasti bojnih tankov, Ukrajini. “Številna stališča, do katerih pride vaša vlada, so prepozna in premalo ambiciozna – Evropa potrebuje jasne znake iz Berlina.”