V Slovenijo res prihaja manj migrantov kot leta 2015, a jih mnogo več zaprosi za azil

V teh dneh, ko spremljamo predvolilna soočenja, oglasne panoje in celo proteste z migrantsko tematiko, lahko opazimo igranje na čustva in ideologije.

A strah se premaguje z resnico, s spoznavanjem – realnih podatkov in informacij - tudi o podatkih o migracijah. 

Ti med drugim kažejo, da se v Sloveniji močno povečuje število vloženih prošenj za azil. Pri podrobnem pregledu podatkov vloženih prošenj za mednarodno zaščito v mesecu aprilu zadnja štiri leta lahko opazimo, da je bilo leta 2015 vloženih 15 prošenj, leta 2016 29 prošenj, leto kasneje 62 prošenj in letos 274 prošenj.

Podatki po letih kažejo, da je za azil l. 2015 pri nas zaprosilo 277 oseb, leto kasneje se je število prosilcev povečalo za več kot 470 %, zanj je zaprosilo 1.308 oseb, lani 1.476 oseb, letos pa do aprila 798 oseb, kar je več kot v prvih štirih mesecih leta 2016 in 2017 skupaj.

Od januarja 2015 do aprila 2018 je v Sloveniji za mednarodno zaščito tako zaprosilo 3.859 ljudi, od tega 3385 moških in 474 žensk.

Države iz katerih v Sloveniji za azil vsako leto zaprosi več ljudi so Turčija, Maroko, Pakistan, Rusija in Srbija, medtem ko vse manj ljudi zaprosi za azil iz Bosne in Hecegovine.



Med državami, iz katerih prihajajo prosilci za azil še posebej presenečajo evropske države kot je Slovaška (28 prosilcev za azil), Nemčija (6 prosilcev za azil) in Romunija (13 oseb).

Vračanje v državo vstopa in zapiranje meja

Večina tistih, ki v Sloveniji vložijo prošnjo za azil, sicer ne ostaja v Sloveniji, temveč večinsko odhajajo v države severno od nas.

Od 798 letošnjih prosilcev je Slovenija status do sedaj dodelila le 28, kar v 515 primerih pa je bil postopek ustavljen, večinoma zaradi tega, ker prosilec več ni bil dosegljiv. Kljub temu, da večina prišlekov ta čas ne prihaja z vojnih območij, je bilo zavrnjenih le 71 prošenj, 114 pa zavrženih.

Lani smo denimo v Sloveniji mednarodno zaščito podelili 150 beguncem leto prej 170, leta 2015 pa 46.

Kljub temu, da mnogi migranti Slovenijo zapustijo, pa morajo po Dublinski uredbi države prosilce za azil vrniti v državo, kjer je zabeležen njihov vstop v EU oz. kjer so za azil zaprosili prvič. Ta pa je pristojna, da obravnava njihove prošnje za azil.

Glede na dejstvo, da vse več držav prosilce za azil vrača v države, kjer so vstopili, se bodo ti prosilci najverjetneje morali vrniti v Slovenijo, pot pa bodo vse težje nadaljevali proti severu.

Madžarska meja je že zaprta, prav tako še poostren nadzor na meji s poletjem zopet vzpostavljajo Avstrijci, podaljšali so ga tudi Nemci in Danci. Tudi morebitna nova, proti migrantom usmerjena koalicija v Italiji obljublja množične deportacije prebežnikov, zaradi česar je realno pričakovati, da bodo ti iz Italije še bolj množično začeli bežati v Slovenijo.

Letos veliko povečanje nezakonitih vstopov v državo, Slovenija je del nove begunske poti

V prvem četrtletju letošnjega leta je policija zabeležila štirikrat več nezakonitih prehodov meje kot v enakem obdobju lani, največ tujcev brez ustreznih dokumentov k nam prihaja prav iz Italije.

Za pomoč je ob velikem povečanju števila prebežnikov že zaprosila Bosna in Hercegovina, Hrvaška je na južni meji sicer poostrila nadzor, kljub temu pa mejo še vedno prečkajo množice ljudi.

Da ni nobena skrivnost, da skozi BiH (proti severu op. a.) poteka nova begunska pot, je pred mesecem dejala nekdanja notranja ministrica Vesna Györkös Žnidar, ki je povedala, da bodo v toplejših mesecih migracije v porastu, kar se že vidi na terenu.

Kot je napovedala, bodo migracije zadevale celotno državo, Slovenija pa bo na preizkušnji.